Predlog resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2030 čaka na obravnavo na vladi. O njem naj bi odločala v četrtek. Med ključnimi strateškimi cilji so dvigniti raven in kakovost visokošolske izobrazbe, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe.
Nacionalni program visokega šolstva, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je ključni strateški dokument za oblikovanje kakovostnih ciljev, meril, ukrepov in politik v slovenskem visokošolskem prostoru. Ker se je resolucija za obdobje 2011 – 2020 lani iztekla, so na ministrstvu pripravili resolucijo za naslednje programsko obdobje desetih let.
V tem času naj bi slovensko visoko šolstvo ustvarilo pogoje in se znalo odzvati na pospešeno dinamiko sprememb razvoja družbe in izzivov iz okolja, ob upoštevanju svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter potreb skladnega regionalnega razvoja države.
Ključni cilji resolucije so dvigniti raven in kakovost visokošolske izobrazbe, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej državi, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v okolje, so zapisali v gradivu.
Med drugim napoveduje, da bo visoko šolstvo še naprej “javno dobro in javna odgovornost, ki se zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči prenašanje finančnega bremena na študente”.
Predvideni okvir sredstev za izvajanje resolucije se nanaša na sredstva državnega proračuna in evropska sredstva. Ta v sprejetem proračunu za leto 2021 znaša 358.126.342 evrov, za leto 2022 pa 372.377.712 evrov, pri čemer predstavlja delež integralnih sredstev 99,1 odstotka, delež evropskih sredstev s slovensko udeležbo pa 0,9 odstotka. V finančno oceno namreč še niso vključena sredstva iz novih EU programov – za visoko šolstvo je iz React EU načrtovanih 1,4 milijona evrov, 68,9 milijona evrov pa v okviru načrta za okrevanje in odpornost, so navedli v gradivu.
Za izvajanje resolucije v prihodnjih letih so predvidena višja sredstva. Do leta 2025 se načrtuje financiranje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v obsegu najmanj štirih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), od tega po dva odstotka iz proračunskih in drugih virov. Leta 2030 je načrtovano, da bo obseg proračunskih sredstev za financiranje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti znašal vsaj 2,25 odstotka BDP.
