SlovenijaKultura

Pred kulturnim praznikom pogovor o ustvarjanju slepih in slabovidnih

Poudarki zgodbe
  • O svojem ustvarjanju na različnih poljih umetnosti so spregovorili tudi drugi člani zveze, spomnili pa so tudi na gledališko skupino Nasmeh.

Pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) je danes prek Zooma potekal pogovor, posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, na katerem so spregovorili o ustvarjanju slepih in slabovidnih. Večkrat je bilo slišati, da jih moti oznaka t.i. slepega umetnika. Bližje bi jim bilo, če bi dejali “umetnik, ki je tudi slep”.

Dušan Brešar Mlakar iz ZDSSS, ki je vodil pogovor, je omenil več slavnih umetnikov, ki so se borili s slepoto, med drugim tudi britanskega pisatelja Aldousa Huxleyja, avtorja slovite knjige Krasni novi svet, ki je že pri 17 letih delno izgubil vid in se naučil Braillove pisave.

Filozof, fotograf in borec za pravice slepih Evgen Bavčar je spomnil, da že od časa pojava psihoanalize na področju ustvarjanja velja, da imamo vsi ljudje jezik strukturiran na nezavedni ravni, kar pomeni, da slepi in slabovidni niso v nič slabšem položaju. V enaki situaciji so videči in slepi tudi denimo pri predstavljanju Franceta Prešerna, saj po Bavčarjevem mnenju nihče nima njegove realne podobe.

Smo pa ljudje v današnjem svetu informirani s pomočjo podob, po Bavčarjevih besedah gre za t.i. okocentristični svet, ki pa ni tako naklonjen slepim, kot je bil denimo čas antike, kjer je vladala oralna kultura.

V pogovoru je sodelovala tudi pisateljica Aksinja Kermauner, ki je bila 25 let učiteljica slovenščine in likovnega pouka v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Kot je povedala, so slepi in slabovidni “zelo močni v besedah”. Spominja se, da v času njenega učiteljevanja na zavodu le dva učenca nista osvojila zlate bralne značke, kar pomeni, da so ogromno brali.

Obenem Aksinja Kermanuer opaža, da so se v 30 letih letih razmere v slovenski kulturi za slepe zelo izboljšale. Spominja se, da so jo z učenci pred več kot 20 leti “zabrisali iz Narodne galerije”, ker se je eden od učencev nehote dotaknil ene od umetnin in sprožil alarm. Danes pa po njenih besedah živimo v obdobju odprte družbe, ki omogoča dostop slepim v muzeje, in času zvočnega opisovanje filmov. Morajo pa po njenem mnenju tudi slepi narediti več za vključevanje v družbo.

V pogovoru so omenili vrsto slepih glasbenikov, med njimi Dušana Porento, Jožeta Krežeta in Aleša Kuharja, Mitja Osolnik pa je spomnil na glasbeni projekt Slepi potnik. Slavica Bukovec Zupanič je ob tem poudarila, da se je slepe včasih povezovalo le z glasbo, danes pa lahko ustvarjajo na vseh poljih umetnosti.

Brešar Mlakar je omenil, da so trenutno odprte tri razstave slepih in slabovidnih po Sloveniji, v sodelovanju z Beletrino pa se pripravlja tudi antologija poezije slabše videčih. Med pesniki je bil omenjen Valter Čučkovič. Aksinja Kermauner je ob tem opomnila: “On je dober, slep ali ne”. To bi moralo veljati za ustvarjalce na vseh področjih. “Ni kulture slepih, gluhih. Kultura je ali pa je ni,” je prepričana.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button