- "Ostala je samo betonska džungla. Namesto travnikov in gozdov smo dobili ogromno prometnic," je izpostavil Marinčič in ob železnici naštel cesto na Malo Mežaklo, avtocesto, servisno cesto, regionalno cesto za Kranjsko Goro, staro regionalno cesto skozi naselje Hrušica. "Dejansko gre človek danes že težko kam peš, ne da bi se moral umikati avtomobilu," je v času epidemije, ko je sprehajanje še posebej priljubljeno, opozoril Marinčič.
Območje Hrušice je v zadnjih mesecih postalo prizorišče dveh velikih gradbišč, in sicer gradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke ter prenove železniškega predora Karavanke. Predvsem prenova slednjega krajanom povzroča kar nekaj težav, saj dela potekajo v samem naselju, hkrati jih moti, da kraj od tega ne bo imel nobenih koristi.
Kot opozarjajo krajani, se med gradbenimi deli v in ob karavanškemu železniškemu predoru soočajo s prahom in hrupom, pa tudi s parkiranjem delavcev po dvoriščih in zelenicah ter z odpadki, ki ostajajo za njimi. Krajani, ki včasih ne morejo priti niti do svojih objektov, se pritožujejo krajevni skupnosti in občini, kličejo tudi policijo in medobčinsko redarstvo.
Predsednik Krajevne skupnosti Hrušica Janez Marinčič je izpostavil, da so si že pred začetkom del želeli, da bi jim izvajalci in investitor predstavili potek del in logistiko pred predorom ter da bi s sodelovanjem našli tudi za kraj in krajane čim boljše rešitve. “To se žal ni zgodilo in sedaj, ko so dela v polnem zamahu, so se pokazale šibke točke, na katere smo že prej opozarjali,” je povedal za STA.
“Marsikaj nam je bilo sicer obljubljeno, a je od tega ostalo bore malo,” je izpostavil. Kot je pojasnil, skušajo težave, ki se pojavljajo, sproti reševati na rednih sestankih, za katere so se dogovorili z izvajalcem in investitorjem, torej Strabagom in Slovenskimi železnicami oziroma Direkcijo RS za infrastrukturo. “Krajani razumemo, da so dela potrebna in jih ni mogoče izvajati na drugačen način, ampak vsaj nekatere osnovne stvari bi se pa lahko rešile,” je prepričan Marinčič.
Poudaril je, da so pričakovali, da bo tudi kraj imel kaj od gradnje, ki jim povzroča toliko težav, a so dobili dogovor, da jim ne pripada nič. O tem bi se namreč morali dogovoriti že ob samem snovanju projekta, vendar občina vanj ni bila vključena. Hkrati so krajani nezadovoljni, da ne bodo dobili niti protihrupnih ograj, kakršne bo ob nadgradnji gorenjske železniške proge dobila Radovljica.
Krajane skrbi tudi, da bodo čez nekaj mesecev po zaključku del za izvajalci ostale poškodovane in uničene ceste, po katerih vozijo težki tovornjaki, saj vrnitev v prvotno stanje ni bila posebej dogovorjena. Jeseniški župan Blaž Račič je vseeno prepričan, da bodo izvajalci cesto ob morebitnih poškodbah sanirali.
Kot je pojasnil Račič, Občina Jesenice v pripravi gradiv in dokumentacije državnega projekta varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora ni sodelovala, prav tako ne pri razpisu. Meni, da to ni prav in da bi morala država ob tovrstnih projektih upoštevati tudi mnenje lokalne skupnosti, ki čuti vpliv posegov v prostor.
Boljšo izkušnjo ima jeseniška občina pri gradnji druge cevi avtocestnega predora Karavanke, ki je novogradnja in kjer je bila v postopke že ob pripravi dokumentacije vključena tudi lokalna skupnost. Ob tem so dobili zagotovila, da bodo izvajalci poškodovano prometno infrastrukturo vrnili v prvotno stanje. Prav tako je občina izposlovala izgradnjo novega mostu pri gradbišču.
Tudi sicer gradnja druge cevi avtocestnega predora krajanom ne povzroča težav. Gradbišče je za razliko od gradbišča železniškega predora namreč umaknjeno od naselja. Krajani so ob začetku izkopa zaradi prevoza materiala na deponijo sicer opažali blato na regionalni cesti, a je izvajalec po opozorilih začel škropiti cesto in jo pometati, je pojasnil Marinčič.
Vzorno sodelovanje je potrdil tudi vodja del pri Cengizu Edvard Kastelic, ki je pojasnil, da doslej ni bilo nobenih težav. Predstavniki izvajalcev in investitorja, Družbe za avtoceste v RS, se s predstavniki lokalne skupnosti redno sestajajo. Krajani s turškimi delavci, ki so v svojem naselju umaknjeni od mesta, praktično nimajo nobenega stika. Kar se tiče cest, pa so pred začetkom del naredili popis vseh objektov, ki se bodo med gradnjo uporabljali, da jih bodo po končani gradnji vrnili v prvotno stanje.
Krajane sicer ob velikih infrastrukturnih projektih najbolj boli, da njihov kraj ne dobi nič v zameno za degradacijo prostora, ki jo povzročajo prometnice, umeščene v njihov prostor. Spomnili so, da je bila Hrušica nekdaj vas, kjer je delovala vrsta kmetij, naokoli so bila rodovitna polja in travniki. Zaradi gradnje cest so se morali odreči večini zemlje, tako je v zadnjih desetletjih propadlo 35 kmetij in delujejo le še štiri.
