Odhod ZDA in zaveznikov iz Afganistana je bil po mnenju profesorja obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vladimirja Prebiliča po 20 letih pričakovan. “V vsem tem času žal niso bili doseženi cilji in pričakovanja; ne tistih, ki so tja odšli, ne politikov, ki so te odločitve sprejemali,” je menil za STA.
Prebilič se tako ne strinja z ocenami ameriškega predsednika Joeja Bidna in Nata, da so bili cilji, zaradi česar so po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 sploh odšli v Afganistan, doseženi s porazom teroristične mreže Al Kaida, zagotovljeno pa naj bi bilo tudi, da Afganistan ne bo še naprej zatočišče teroristom “za napade na nas”.
A Prebilič meni, da zaveznikom ni uspelo vzpostaviti Afganistana kot delujoče države. “Razlog, zakaj so bili bolj ali manj neuspešni, je po mojem mnenju popolna odsotnost razumevanja delovanja afganistanske družbe,” meni profesor.
ZDA so sicer poskušale narediti Afganistan za uspešno državo. “Od tega, da so namenjali izdatna sredstva kmetom za prekinitev gojenja maka in s tem prekinitev proizvodnje opija, do tega, da so namenjali izdatna sredstva za vzpostavljanje afganistanskih vojaških enot. Ampak vse to se je izkazalo za neuspešno.”
“Ta sredstva so v glavnem končala v rokah tako ali drugače skorumpiranih posameznih elit v Afganistanu. V Afganistan je šla ogromna količina denarja – mislim, da je bila številka okoli 130 milijard ameriških dolarjev, kar je več, kot so ZDA namenile z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni. Vendar pa je ves ta denar v Afganistanu poniknil za različne parcialne in zasebne interese. Lahko bi rekli, da Afganistan ni začel funkcionirati kot samostojna država,” je ocenil za STA.
Tudi prizadevanja ostalih zaveznikov, ki so za razliko od Američanov delovali v manj izpostavljenih vojaških operacijah in bolj v operacijah za vzdrževanje miru in podporo civilnim dejavnostim, po oceni Prebiliča niso obrodila velikih sadov. “Tudi v tem pogledu je bil napredek pičel, če sploh kakšen.”
Zato je zdaj toliko bolj pomembno vprašanje, kaj bo sledilo. “To je vprašanje za milijon dolarjev,” je ocenil profesor. ZDA z umikom iz Afganistana zmanjšujejo tudi svoj geopolitični interes v regiji, kar po Prebiličevem mnenju “z vidika širšega razumevanja situacije v Aziji ni najbolj modro”. “V geopolitičnem smislu bodo prostor brez dvoma zapolnili drugi – zlasti Rusija in Kitajska,” je napovedal.
“Sam Afganistan pa se bo najverjetneje vrnil v preteklost. Domnevam, da bodo talibani uspešni še naprej, razen če bo prišlo do kakšnega dogovora na politični ravni,” je ocenil.
Afganistan bo po njegovem mnenju še naprej nedelujoča država (failed state), ki ne bo zmogla zagotavljati varnosti lastnim prebivalcem. Ta se bo namreč še naprej zagotavljala na ravni klanov oz. posameznih skupnosti. “In to bo vodilo v še dodatno dezintegracijo države,” napoveduje profesor.
Afganistan je bil sicer zanimiva izkušnja tudi za Slovenijo in Slovensko vojsko, čeprav je bila javnost leta 2004, ko je padla odločitev za sodelovanje, razdeljena. “Politika ni znala pravilno razložiti, zakaj bi Slovenija v njej sodelovala. Dejstvo je, da smo del kluba, ki se mu reče zveza Nato. In Nato se je odločil, da bo sodeloval v Afganistanu. Slovenija tako v tistem trenutku pravzaprav ni imela veliko izbire,” je spomnil.
“Mislim pa, da se je Slovenija odločila dovolj modro, ker v Afganistan ni poslala večjih kontingentov in da so bili ti ves čas vpleteni v tiste naloge, kjer niso bili neposredno bojno izpostavljeni,” je dejal profesor.
Slovenija je s sodelovanjem v Afganistanu tudi pokazala Natu, “da smo del zavezništva in da razumemo, da je treba prevzeti določeno breme”. “Menim sicer, da politična elita morda ni znala dobro pojasniti pomena tega sodelovanja državljanom, pa tudi ne dovolj glasno izpostaviti doprinosa, ki smo ga dejansko proporcionalno dali s sodelovanjem v tej mednarodni operaciji. Našim partnerjem bi bilo morda treba bolj izpostaviti, da smo prevzeli breme, bili pri tem učinkoviti in da so naši vojaki dobili same pohvale,” je še dodal profesor.
Kot so za STA pojasnili na obrambnem ministrstvu, se je od začetka slovenskega sodelovanja marca 2004 do danes v Afganistanu izmenjalo skoraj 1400 slovenskih vojakov. Največ naenkrat jih je bilo leta 2011, ko jih je bilo v dveh izmenah po skupaj 179.
Slovenska vojska je tudi ena redkih zavezniških sil v Afganistanu, ki ni imela smrtne žrtve. Zabeležili so tudi le štiri večje incidente. Prvi je bil že julija 2005, ko je vojaško vozilo hummer s štirimi vojaki v okolici Kabula zapeljalo na mino. Vozilo je bilo uničeno, vojaki pa k sreči hujših poškodb niso utrpeli.
Maja 2011 je bila v bombnem napadu na sedež skupine za obnovo provinc v Heratu lažje ranjena civilna strokovnjakinja. Novembra 2013 je bilo šest slovenskih vojakov udeleženih v strelskem spopadu s talibanskimi uporniki. Nihče od slovenskih vojakov ni bil poškodovan. Januarja 2014 pa je bil v nogo ranjen slovenski vojak, ko je pri mentoriranju afganistanskih sil prišlo do strelskega obračuna z nasprotniki. Oskrbeli so ga v bolnišnici.
