Izgorelost na delovnem mestu je postala resen problem sodobne družbe. V času, ko digitalna tehnologija omogoča stalno dosegljivost, se vse bolj zabrisujejo meje med delom in prostim časom. V zadnjem letu pa je Slovenija z uvedbo pravice do odklopa kot ena od prvih držav naredila pomemben korak k bolj zdravemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. Ta zakonodajni ukrep, ki delodajalcem nalaga, da morajo svojim zaposlenim omogočiti, da se v prostem času odklopijo od dela, je bil sprejet lani, delodajalci pa morajo potrebne ukrepe uvesti do sredine novembra letos.
Kaj je pravica do odklopa?
Pravica do odklopa delavcem omogoča, da v prostem času niso moteni s službenimi obveznostmi, kot so elektronska pošta službene narave, klici in druge zahteve. Zakon določa, da morajo podjetja vzpostaviti pravila, ki zagotavljajo, da zaposleni izven svojega delovnega časa niso obremenjeni z delovnimi nalogami. To vključuje tako obdobja dopusta kot tudi tedenski in dnevni počitek. Cilj tega ukrepa je zmanjšati stres, preprečiti izgorelost in omogočiti zaposlenim, da se resnično spočijejo ter si med počitkom povrnejo energijo.
Na prvi pogled se zdi, da gre zgolj za formalnost, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko pomembne dolgoročne koristi na delovno okolje in dobro počutje zaposlenih, nenazadnje pa naj bi vplivala tudi na povečanje produktivnosti delavcev na delovnem mestu.
V času, ko so pričakovanja delodajalcev pogosto nerealno visoka, lahko nenehna dosegljivost vodi v kronično utrujenost in izgorelost. Zaposleni, ki ne znajo postaviti mej med delom in zasebnim življenjem, so pogosto podvrženi daljšim obdobjem stresa, ki lahko pripeljejo do resnih zdravstvenih težav.
Zakaj je pravica do odklopa pomembna?
Sodobno delovno okolje pogosto narekuje, da smo na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Elektronska pošta, sporočila in klici pogosto prekinjajo čas, namenjen počitku, kar vpliva na kakovost življenja in zdravje. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim obremenitvam vodi do izgorelosti, ki pa ne prizadene le posameznika, ampak tudi njegovo družino in delodajalca. Raziskave so pokazale, da je izgorelost povezana z zmanjšano delovno učinkovitostjo, večjo odsotnostjo z dela in povečanim tveganjem za delovne nesreče.
Izgorelost – tihi sovražnik sodobne družbe
Izgorelost ni le posledica fizične izčrpanosti, temveč gre za kompleksno duševno motnjo, ki nastane zaradi dolgotrajnega stresa in pomanjkanja ustreznih mej med delom in prostim časom. Prizadene od osem do deset odstotkov vseh ljudi, medtem ko simptome izgorevanja doživi četrtina delovne populacije. Enako pogosto se pojavlja pri moških in ženskah, neglede na starost ali poklicno področje.
Izgorelost se razvija postopoma, običajno v treh fazah. Sprva se kaže kot preprosta utrujenost, ki jo mnogi ignorirajo in kompenzirajo s še več delovnega truda. V naslednjih fazah pa se simptomi stopnjujejo, kar vodi do resnih duševnih in fizičnih težav. Na koncu posameznik povsem izčrpa svoje rezerve, kar lahko vodi tudi do hospitalizacije.
Pomembno je razumeti, da občasen počitek ni dovolj za zdravljenje izgorelosti. Oddih sicer lahko pomaga pri odpravljanju telesne izčrpanosti, vendar le začasno umiri simptome izgorelosti. Težave se pogosto vrnejo, ko je posameznik znova izpostavljen enakim delovnim pritiskom.
Kako preprečiti izgorelost?
V evropskem prostoru so nekatere organizacije že uvedle konkretne ukrepe za zaščito svojih zaposlenih. V določenih podjetjih izven delovnega časa izklopijo strežnike za elektronsko pošto, v drugih pa so vzpostavili pravilo, da zaposleni ne odgovarjajo na službeno pošto med dopustom. Takšni ukrepi lahko pomembno prispevajo k boljšemu ravnovesju med delom in prostim časom ter izboljšajo duševno zdravje zaposlenih.
Uvedba pravice do odklopa je pomemben korak pri preprečevanju izgorelosti, a je le en del celovite rešitve. Posamezniki se morajo naučiti prepoznati lastne meje in postaviti prioritete. Redni odmori, načrtovanje prostega časa in zavestno izogibanje nenehni dosegljivosti so ključni koraki k boljšemu duševnemu zdravju. Pomembno je, da se tako delodajalci kot zaposleni zavedajo pomena duševnega zdravja na delovnem mestu. Dobra komunikacija, realna pričakovanja in spoštovanje prostega časa so ključni za zmanjšanje stresa in izboljšanje delovne učinkovitosti.
Pravica do odklopa ni zgolj zakonodajni ukrep, temveč korak k bolj zdravemu življenju. V svetu, kjer delo prežema vse vidike našega življenja, je nujno, da postavimo jasne meje med delom in prostim časom. Slovenija je s to zakonodajo postavila pomemben standard, ki bi lahko postal zgled za druge države. Evropska unija je namreč že leta 2021 podprla pravico do odklopa povsod v Uniji, a je marsikje še niso ratificirali v lastno zakonodajo.
Petra Znoj
