Strokovnjaki s področja pedagogike v odzivu na vladni predlog v okviru plačnih pogajanj v javnem sektorju, po katerem bi imel svetovalni delavec v vrtcu in šoli za tri razrede nižji izhodiščni plačni razred od učitelja, opozarjajo na vse večje potrebe po svetovalnih delavcih. Obenem pa nekateri s teh delovnih mest zaradi neugodnih razmer odhajajo.
Predstavniki različnih institucij so na novinarski konferenci ljubljanske filozofske fakultete in Slovenskega društva pedagogov v odzivu na omenjen vladni predlog izrazili prepričanje, da gre za neupravičeno razvrednotenje dela svetovalnih delavcev.
“Tisti, ki je to predlagal, nima pojma o tem, kako delujejo šole in vrtci in kako tečejo pedagoški procesi, ne ve popolnoma nič o delu svetovalnih delavk in delavcev,” je bil oster glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Kot je pojasnil, so z vladne strani dobili pojasnila, da podobna delovna mesta obstajajo v sociali. Pri tem je torej vladna stran uporabila argument, ki ga je sama zavračala, in sicer da bi se primerjave oblikovale zlasti znotraj stebra, medtem ko sindikalna stran vztraja pri primerljivosti med stebri, je opozoril. Po njegovih besedah se zdi, da ima tu ključno vlogo ministrstvo za javno upravo ob pasivni vlogi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, nerazumljivo pa je, kako je lahko resorno ministrstvo takšen predlog sprejelo.
V zadnjih letih vse več iskanja pomoči svetovalnih delavcev
Predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar je izpostavila, da je svetovalno delo v vrtcih in šolah pomemben gradnik kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, saj imamo eni redkih svetovalno delo vključeno v šole in vrtce. Namerno povečanje plačnih nesorazmerij bi imelo po njenem prepričanju nepopravljive in škodljive posledice.
Ob tem je izpostavila, da je treba presoditi, na katera področja investirati, da bodo krepili preventivo. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo namreč za obravnavo duševnih stisk otrok in mladostnikov leta 2018 porabljenih devet milijonov evrov, v letu 2022 pa 19 milijonov, je navedla.
Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar je potrdila, da se je po izbruhu epidemije covida-19 med dijaki zelo povečalo iskanje pomoči svetovalnih delavcev. Tudi dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je omenil, da raziskave o učinkih covida-19 kažejo, da ima bistveno več učencev kot v preteklosti izrazitejše psihosocialne težave. Obenem se po njegovih besedah zadnja leta tudi povečuje število učencev v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Po mnenju dekanje ljubljanske filozofske fakultete Mojce Schlamberger Brezar je “strokovno nesprejemljivo, politično pa izjemno kratkovidno, če bi se država odločila tako nespametno varčevati prav na račun tistih strokovnjakov, ki jih otroci in mladi ter vrtci in šole v teh vse bolj zahtevnih časih najbolj potrebujejo”. Ob tem je izpostavila pomen dela svetovalnih delavcev, ki nudijo strokovno podporo tako otrokom in mladostnikom kot tudi učiteljem in vzgojiteljem pri njihovem pedagoškem in didaktičnem delu.
Predstojnica oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Eva Boštjančič je navedla, da iz šolskih svetovalnih služb poročajo o preobremenjenosti, da je kar nekaj kolegov že zapustilo delovno mesto šolskega psihologa, za mlade pa to delo zaradi zahtevnih delovnih razmer in nizkega ovrednotenja ni več aktualno. “Vladni predlog plačne lestvice za svetovalne delavce razumemo kot dokaz nerazumevanja pomena svetovalnih služb v vzgoji in izobraževanju za celotno družbo. Predlog je strokovno neupravičen in zaradi posledic, ki jih bo imel, tudi družbeno neodgovoren,” je poudarila.
Vogrinc: Politične odločitve morajo temeljiti na strokovni presoji
Po Vogrinčevih navedbah je pomembno, da politične odločitve temeljijo tudi na strokovni presoji. Odločevalce je tako pozval, naj prisluhnejo strokovnjakom, ki poznajo zahtevnost in pomembnost dela svetovalnih delavcev.
Kot je navedel Vogrinc, se na študijske programe za prihodnje svetovalne delavce pri njih odločajo najuspešnejši dijaki, ki so pripravljeni na izzive in so sposobni opravljati najzahtevnejša in vse kompleksnejša dela v šolstvu. Po njegovem mnenju si ne smejo privoščiti, da bi take kandidate zaradi slabih plačnih pogojev izgubili, saj bi bili tako za kakovostno podporo prikrajšani najbolj ranljivi.
Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan je ob tem omenila, da so kot krepitev svetovalnih služb razumeli povečanje števila vpisnih mest za program za izobraževanje svetovalnih delavcev in napoved, da bo znižanje normativov za svetovalne delavce trajen ukrep. Zdaj pa je ministrstvo predlagalo ureditev, ki svetovalnim delavcem daje manj, je opozorila.
Tudi ona je omenila odhode zaposlenih in poudarila, da se je treba nehati sprenevedati, da bomo privabili visoko motivirane in sposobne mlade ter od njih pričakovali visoko stopnjo strokovnosti in odličnosti, ob tem pa pričakovali, da “bodo svoje delo opravili za plačilo, ki kakovostnega dela ne spodbuja”. “Mednarodne primerjave namreč kažejo, da je izhodiščna plača začetnikov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, v naši državi precej pod evropskim povprečjem,” je navedla.
Predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti Klara Skubic Ermenc pa v vladnem predlogu vidi “samo še en dodaten hladen tuš vsem svetovalnim delavcem” in tistim, ki pripravljajo prenovo programskih smernic za delo svetovalne službe.
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan se je ob tem vprašal, kdo bo sploh še pripravljen voditi šole, v katerih ne bo dovolj učiteljev in svetovalnih delavcev.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predloga niso vsebinsko komentirali. Pojasnili so, da je predlog vladne pogajalske skupine še vedno v fazi pogajanj.
