Poslanci na seji DZ razpravljajo o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo. Predlogu nasprotujejo v opoziciji, podpirajo pa ga v koaliciji, a glede vseh predvidenih ukrepov niso povsem enotni. Največ mnenj se med drugim kreše glede predvidene neprofitnosti koncesionarjev v zdravstvu.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma poudarila, da predlog novele predstavlja enega temeljnih zdravstvenih zakonov. “Ocenjujemo, da je sprejem tega zakona nujen za ohranitev javne mreže ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njegovi zakonski okvir ne zadoščajo več,” je poudarila.
Poslanci danes razpravljajo o dopolnilih k predlogu zakona. Številna nasprotujoča si stališča je bilo med drugim slišati o določilu, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Določilo so v predlog vnesli koalicijski poslanci na seji odbora DZ za zdravstvo. Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslance v ponedeljek pozvala, naj premislijo o predvideni neprofitnosti koncesionarjev. Opozorila sta na bojazen, da rešitev ne bi dosegla namena in bi bila lahko predmet ustavne presoje.
S stališčem ministrov se je danes strinjal tudi poslanec Svobode Miroslav Gregorič: “Koncesionarje imamo tudi med lekarnarji, veterinarji, nekaterimi vrtci, nekaterimi domovi za starejše, notarji, pa tudi servisi za tehnične preglede motornih vozil. Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček?”
Poslanka Svobode Lucija Tacer pa je pojasnila, da koncesionarji v zdravstvu in v lekarniški dejavnosti niso primerljivi, saj slednji nimajo možnosti opravljanja dejavnosti kot zasebniki. Glede očitkov o potencialni neustavnosti določila, pa je poudarila, da so člen obrazložili na osmih straneh in nanizali argumente v prid neprofitnosti koncesionarjev.
Poslanec Svobode Uroš Brežan je spomnil na dogajanje v Tolminu, kjer imajo težave z zagotavljanjem nujne medicinske pomoči. “Zdi se mi, da bi morali vedno in vsi imeti pred sabo tisto, kar ta sistem zagotavlja, se pravi zdravje ljudi. In s tega vidika imam pri današnji razpravi in pri tem zakonu na koncu samo en velik vprašaj,” je dejal.
V NSi predlogu novele nasprotujejo, je poudarila poslanka Iva Dimic. Med drugim je opozorila, da bi čakalne dobe še podaljšal. Komentirala je tudi pismo ministrov in izrazila začudenje, da je zdravstvena ministrica prisotna na seji. “Pričakujem, če si kot minister povožen od lastne poslanske skupine, da odstopiš,” je dejala. Ob tem je napovedala podporo predlogu dopolnila, ki so ga vložili poslanci SD.
Ti želijo med izvajalci javne zdravstvene službe ohraniti tudi zavode, katerih država ni neposredni ustanovitelj, je povedal poslanec SD Predrag Baković. Tako bi v javno zdravstveno mrežo vključili tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma, ki je v lasti državnih Slovenskih železnic.
Predlog novele podpirajo tudi v Levici. Razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva in krepitev javnega zdravstvenega sistema je zanje namreč ključna, je poudarila poslanka Nataša Sukič. “V oči zelo bode preobrazba zdravniških cehovskih organizacij iz nekdaj strokovnih združenj v praktično enoznačna lobistična združenja,” je povedala.
Argumente Levice je Sukič nanizala v svojem postopkovnem predlogu. Ves čas, predviden za razpravo poslancev Levice, je namreč porabil Miha Kordiš, ki je še vedno del poslanske skupine, iz stranke pa so ga izključili. “Prosili smo ga, da tega ne naredi, pa se je odločil, da te prošnje ne bo upošteval,” je medijem pojasnil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Pričakuje, da bo Kordiš po izključitvi iz stranke izstopil iz poslanske skupine.
