Poskusi razrešitev predsednikov DZ doslej neuspešni (seznam)

Poslanci so danes zavrnili predlog za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Aktualna predsednica pa ni edina, ki se je soočila z glasovanjem o njeni usodi na čelu DZ. Tak predlog je doletel šest njenih predhodnikov, Igorja Zorčiča, Milana Brgleza in Pavla Gantarja po dvakrat. Vsi poskusi so bili sicer neuspešni.

STA objavlja seznam predlog za razrešitev predsednikov DZ v zgodovini samostojne Slovenije.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Jožefa Školča je 1. februarja 1996 v parlamentarni postopek vložilo 10 poslancev opozicijskih strank Slovenske ljudske stranke (SLS), Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) in Skupine samostojnih poslancev (SSP) s prvopodpisanim Francem Potočnikom (SLS). Očitali so mu, da je pri obravnavi predloga predsednika vlade za razrešitev ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, hudo kršil poslovnik DZ s tem, da je prijavljenim poslancem preprečil razpravo. DZ je z 38 glasovi proti 19 predlog za razrešitev zavrnil.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Janeza Podobnika so 29. oktobra 1998 vložili poslanci SDS s prvopodpisanim Janezom Janšo. Predlagatelji so Podobniku očitali kršenje ustave in poslovnika DZ, ker ni sklical izredne seje, na kateri naj bi obravnavali “fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo DZ ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora”. DZ o predlogu za razrešitev ni glasoval saj so predlagatelji predlog umaknili.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Pavla Gantarja je 7. maja 2010 vložilo 31 poslancev SDS in SNS s prvopodpisanim Jožetom Tankom, ki so Gantarju očitali, da je z zavrnitvijo njihove zahteve za sklic izredne seje o kreditiranju projekta v Stožicah kršil ustavo in parlamentarni poslovnik. Poslanci so z 28 glasovi za in 47 proti predlog za Gantarjevo razrešitev zavrnili.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Pavla Gantarja je 27 poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom vnovič podalo 31. maja 2011. Predsedniku DZ so očitali zavestno kršenje ustave in parlamentarnega poslovnika, ker je zavrnil zahtevo za izredno sejo, na kateri bi razpravljali o domnevnih kršitvah in zlorabah v primerih Nacionalnega preiskovalnega urada, bulmastifov, Družbe za avtoceste RS in bank v državni lasti, saj naj naj bi bila nedoločna in neprimerna. Gantar je zahtevo predlagateljem vrnil v dopolnitev, kar so ti tudi storili, nato pa zahtevo umaknili, ker predsednik DZ seje ni sklical v predpisanem roku. DZ je z 29 poslanskimi glasovi za in 46 proti tudi drugič zavrnil predlog za Gantarjevo razrešitev.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Milana Brgleza je 20. novembra 2014 v parlamentarni postopek vložilo 21 poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom, ki so Brglezu očitali, da je v intervjuju za Mladino podal stališča, v nasprotju z ustavnim redom, med drugim, da je “osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti”. DZ je predlog za razrešitev zavrnil s 15 glasovi poslancev za in 57 proti.

– Vnovični predlog za razrešitev predsednika DZ Milana Brgleza je 21 poslancev SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom podalo 3. maja 2016. Predlagatelji so Brglezu očitali grobo kršenje ustave in zakona s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude sindikata delavcev migrantov. DZ je predlog zavrnil z 22 glasovi poslancev za in 51 proti.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Mateja Tonina so 16. avgusta 2018 podali poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ). Kot so tedaj pojasnili, so dosegli dogovor o oblikovanju koalicije med strankami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS ter s podporo opozicijske Levice, s čimer so dosegli zadostno večino za izvolitev predsednika vlade ter predsednika in podpredsednikov DZ. Tako so podali tudi predlog za Toninovo razrešitev, ki je funkcijo prevzel začasno. Poslanci o predlogu niso glasovali, ker je Tonin še pred glasovanjem s funkcije predsednika DZ odstopil sam, predlog za razrešitev pa je tako postal brezpredmeten.

– Predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča je 29. marca 2021 vložilo 38 koalicijskih poslancev iz vrst SDS, NSi in SMC s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) po tem, ko je Zorčič s strankarskima kolegoma, poslancema Janjo Sluga in Branislavom Rajićem izstopil iz poslanske skupine koalicijske SMC ter skupaj s poslancem Jurijem Lepom, ki je izstopil iz poslanskih vrst DeSUS, začel postopek vzpostavitve poslanske skupine nepovezanih poslancev. Na glasovanju je predlog podprlo 45 poslancev, za razrešitev bi jih potrebovali 46. Proti ni bil nihče, dve glasovnici sta bili neveljavni. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so glasovanje obstruirale.

– Z vnovičnim predlogom za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča je 28. maja 2021 še drugič poskusilo 38 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SMC s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Tudi tokrat je Zorčičevo razrešitev podprlo 45 poslancev, proti ni glasoval nihče. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Glasovanja se tudi tokrat niso udeležili poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci.

– Predlog za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je 28. novembra letos v parlamentarni postopek vložilo 32 poslancev opozicijskih SDS in NSi s prvopodpisano vodjo poslancev SDS Jelko Godec. Opozicija je predsednici DZ očitala ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. DZ je predlog za razrešitev zavrnil s 33 poslanskimi glasovi za in 50 proti, ena glasovnica je bila neveljavna.

Back to top button