V ponedeljek bosta minili dve leti, odkar se je na ustanovni seji sestal aktualni, deveti sklic DZ. Ta se je v tem času sestal na 88 sejah in sprejel nekaj več kot 200 zakonskih aktov, največ po nujnem postopku. Poslanci so odločali tudi o štirih interpelacijah in ustanovili tri preiskovalne komisije.
Poslanci devetega sklica DZ so svoj štiriletni mandat začeli z ustanovno sejo 13. maja 2022.
V DZ deluje šest poslanskih skupin. Koalicijo tvorijo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, v opoziciji pa sta SDS in NSi. V poslansko skupino predstavnikov narodnih skupnosti se združujeta poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, kot nepovezana poslanka pa po izključitvi iz največje vladne stranke Gibanje Svoboda deluje Mojca Šetinc Pašek.
Za poslanci 19 rednih in 69 izrednih sej
Poslanci aktualnega sklica parlamenta so sestali na 88 sejah. Od tega je bilo 19 rednih in 69 izrednih sej, ravno na obletnico, torej v ponedeljek, sledi še 70. izredna seja.
V parlamentarni postopek je bilo po podatkih DZ, ki zajemajo stanje od 13. maja 2022 do 7. maja 2024, vloženih 299 zakonskih predlogov, poslanci so jih sprejeli 203. Med slednjimi je bilo tistih, ki so na novo urejali določeno problematiko, 51. Parlamentarci pa so zeleno luč prižgali še 124 spremembam in dopolnitvam zakonov ter potrdili 28 ratifikacij.
Med zakoni jih je bilo največ, 65, sprejetih po nujnem postopku, 60 po rednem in 50 po skrajšanem postopku.
Na predlog vlade je DZ sprejel 173 zakonov, na predlog poslancev 23, na predlog državnega dva, na predlog volivcev pa pet.
Poslanci sedanjega sklica so zastavili 2889 poslanskih vprašanj in pobud.
Delovalo je 22 delovnih teles DZ, ki so po podatkih DZ do 7. maja zasedala na skupno 450 sejah. Med najbolj aktivnimi je s skupno 86 sejami odbor za zunanjo politiko, sledijo odbor za Evropske unije z 82 sejami, odbor za infrastrukturo, okolje in prostor z 68 sejami, odbor za finance z 61 sejami ter odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z 59 sejami. Še približno 15 sej različnih delovnih teles se je sicer zvrstilo še v zadnjih dneh. 7. maja je bila tudi prva slavnostna seja odbora za zadeve EU, namenjena obeležitvi 20. obletnice vstopa Slovenije v EU.
Kolegij predsednice DZ se je do danes sestal na 84 sejah.
V parlamentarnem postopku več sprememb ustave, DZ razpisal šest referendumov
V parlamentarnem postopku je tudi več predlaganih sprememb ustave, in sicer štiri.
Koalicijske Svoboda, SD in Levica so v postopek vložile predlog sprememb glede imenovanja sodnikov, Svoboda, SD in NSi glede postopka imenovanja vlade, spremembe glede pristojnosti ustavnega sodišča pa je v DZ vložila vlada. Predlog za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo pa je v parlamentarni postopek romal s podpisi volivk in volivcev.
Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi je bilo sicer vloženih skupno 11 zakonskih pobud in osem pobud za spremembo ustave. Pet zakonskih predlogov je bilo tudi sprejetih.
Poslance je zaposlovalo tudi odločanje o predlaganih referendumih. V parlamentarni postopek je bilo vloženih šest predlogov za izvedbo zakonodajnih referendumov, DZ je razpisal tri. Državljani so spremenjene zakone o Radioteleviziji Slovenija, o dolgotrajni oskrbi in o vladi potrdili na referendumskem glasovanju 27. novembra 2022.
Nedavno je DZ razpisal še tri posvetovalne referendume, in sicer o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in preferenčnem glasu na volitvah v DZ. V parlamentarni postopek je bilo sicer skupno vloženih 13 pobud za posvetovalni referendum.
Pred tremi parlamentarnimi komisijami 77 prič
V aktualnem sklicu DZ so delo začele tri preiskovalne komisije, in sicer o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank, o sumu nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov ter o kanalu C0.
Pred naštetimi komisijami se je do 7. maja skupno zvrstilo 77 prič, največ, 38, pred parlamentarno komisijo o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank. Slednja je tudi edina, ki je doslej pripravila vmesno poročilo, ki ga je sprejel tudi DZ.
DZ pa je minuli teden odredil še eno parlamentarno preiskavo, in sicer na zahtevo državnega sveta o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.
Na zagovor pred poslanci štirje ministri in celoten ministrski zbor
V DZ je bilo tudi v tem sklicu vloženih več interpelacij. Pred poslanci so se uspešno zagovarjale zunanja ministrica Tanja Fajon, tedanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Interpelacijo je uspešno prestal tudi celoten ministrski zbor vlade Roberta Goloba.
V parlamentarni postopek sta bili sicer vloženi še interpelaciji zoper tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in tedanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, a sta oba še pred obravnavo interpelacije v DZ odstopila.
Poslanci so se tako seznanili tudi z več odstopi ministrov, ob Švarc Pipan in Bešič Loredanu so z ministrskega položaja odstopili še notranja ministrica Bobnar, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Na predlog premierja Goloba pa je DZ razrešil ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko.
