AktualnoSlovenija

Pomorski plan Slovenije v javni razpravi

Do 28. februarja poteka javna razprava o osnutku Pomorskega plana Slovenije. Gre za strateški, prostorsko razvojni dokument, ki poleg ciljev in usmeritev za nadaljnji razvoj različnih dejavnosti na in ob morju določa tudi ukrepe za njihovo izvajanje. Na okoljskem ministrstvu ocenjujejo, da bodo predlog plana lahko predlagali vladi v sprejem aprila.

 

Pomorski prostorski plan je krovni strateški (prostorsko razvojni) dokument, ki podaja prostorske razvojne usmeritve za dejavnosti in rabe v slovenskem morju in priobalnem pasu na kopnem. Hkrati gre za akcijski program za izvajanje strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju. Namen njegove izdelave je uskladitev dejavnosti in rab na morju in v priobalnem pasu na kopnem na način, ki omogoča trajno izboljšanje stanja morskega okolja, izhaja iz osnutka pomorskega plana, ki ga je objavilo ministrstvo za okolje in prostor in je v javni razpravi od 28. decembra do 28. februarja.

Med cilji plana na področju ohranjanja narave je razširitev obstoječih in opredelitev dodatnih morskih zavarovanih območij. Konkretno se predlaga, da bi zavarovano območje ob piranski Punti (naravni spomenik Rt Madona) zaščitili s tamponsko cono v razdalji 250 metrov od obale ter razširili območje zavarovanja Krajinskega parka Strunjan na morju, izhaja iz omenjenega osnutka.

Na področju turizma in rekreacije osnutek ugotavlja, da se skupno obstoječe število priveznih mest v marinah in komunalnih privezih ter sidrišč ne more bistveno povečati. Nova privezna mesta se zato prednostno urejajo na območjih obstoječih krajevnih pristanišč, s premestitvijo obstoječih priveznih mest na ustreznejše lokacije znotraj urbaniziranih delov obalnega pasu ter s sanacijo obstoječih degradiranih lokacij. Na področju ribištva pa plan denimo predvideva preučitev možnosti spodbujanja ribištva z umestitvijo umetnih podvodnih grebenov.

V priobalnem pasu je predvidena tudi izvedba obalne promenade, ki poteka od hrvaške meje na jugu do italijanske meje na severu, namenjena pa je le za nemotorizirani promet.

V osnutku pomorskega plana ostaja tudi možnost umestitve umetnega otoka, a pod pogojem, da se pripravijo strokovne podlage, na osnovi katerih bo mogoče presoditi vpliv njegove izvedbe.

Plan sicer predvideva usmeritev gospodarskega razvoja obmorskega območja v dejavnosti, ki so vezane na morje oziroma na stik morja z obalo ter se zaradi tega ne morejo odvijati drugje, in sicer zlasti ribištvo, marikultura, pomorski promet, pridelava soli, raziskovanje in ohranjanje podvodne kulturne dediščine, kopanje in rekreativne vodne aktivnosti.

Kot so za STA pojasnili na okoljskem ministrstvu, pripravo pomorskega prostorska plana določa evropska direktiva o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje. V skladu z zakonom o varstvu okolja so pridobili tudi odločbo o potrebnosti izvedbe presoje celovite presoje vplivov na okolje, do konca februarja pa poteka javna razprava o osnutkih obeh dokumentov.

Pomorski plan podaja cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj dejavnosti, ki se v slovenskem morju že izvajajo, hkrati pa predstavlja okvir za njihovo medsebojno usklajevanje. Ministrstvo bo do konca javne razprave z resorji, pristojnimi za posamezne vsebine plana, izvedel še dodatne usklajevalne sestanke z namenom, da najdejo čim bolj optimalno ravnotežje med razvojnimi težnjami in varstvenimi zahtevami.

Glede konkretnih načrtov, kot je obalna promenada, na ministrstvu pojasnjujejo, da je ta v večjem delu že izvedena, pomorski plan pa podaja predvsem usmeritve za usklajeno povezavo že obstoječih pešpoti brez večjih posegov v prostoru, postavitev elementov urbane opreme, informacijskih tabel glede izjemnih območij ipd. Glede na vrsto prostorske ureditve se obalna promenada sicer šteje za prostorsko ureditev lokalnega pomena, njeno načrtovanje in izvedba pa sta v pristojnosti obalnih občin.

V zvezi z načrti za umetni otok pa osnutek plana ne določa njegove lokacije, temveč podaja usmeritve za nadaljnje prostorsko načrtovanje otoka v slovenskem morju, opozarjajo na MOP. Pomorski plan tako konkretno navaja: “V priobalnem pasu na morju se presodi primernost lokacij za morebitno umestitev otoka.”

Ker se je javna razprava o osnutkih pomorskega plana in pripadajočega okoljskega poročila šele dobro začela, na ministrstvu do zdaj niso prejeli še nobene pripombe. Sicer pa bo po koncu javne razprave sledila obravnava prejetih pripomb in predlogov, dopolnitev osnutkov na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razprave ter pridobitev mnenja glede sprejemljivosti vplivov plana na okolje. Na ministrstvu tako ocenjujejo, da bodo lahko predlog pomorskega plana predlagali vladi v sprejem konec aprila.

 

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button