Spanje je osnovna fiziološka potreba, ki pa jo v sodobnem svetu pogosto zanemarjamo. Pomanjkanje spanja postaja globalni problem, ki ne prizadene le posameznikov, ampak celotne družbe. Raziskave kažejo, da kar dve tretjini odraslih iz razvitega dela sveta spita premalo in ne dosegata priporočil (od sedem do devet ur spanja na noč). Morda vas to dejstvo ne preseneča, bodite pa pozorni na posledice, ki jih prinaša pomanjkanje dobrega spanja. Prav v teh državah beležimo najvišji delež bolnikov z rakom, srčno-žilnimi obolenji, demenco, slabšo imunsko odzivnostjo ter slabšim duševnim zdravjem.
Vznemirjen um je slab vzglavnik, pravijo strokovnjaki, ki opozarjajo, da moten spanec prispeva k vsem resnim duševnim težavam, vključno z depresijo, tesnobo in celo samomorilnostjo. Čeprav se zdi, da je spanje preprosta aktivnost, je njegova vloga za zdravje ključna in kompleksna.
Vloga spanja za odrasle: Koliko in zakaj je pomembno?
Odrasli bi morali spati med sedem in devet ur na noč, da bi dosegli optimalno fizično in psihično zdravje. Dobro spanje je namreč eden najmočnejših varovalnih dejavnikov za zdravje, saj deluje tako preventivno kot kurativno. Kakovosten spanec izboljša imunski sistem, zmanjša možnost za razvoj kroničnih bolezni in pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Prav tako znižuje krvni tlak, kar ugodno vpliva na srce in ožilje.
Spanje tudi krepi vrsto možganskih funkcij, kot so sposobnost učenja, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev. Pomanjkanje spanja pa ima lahko usodne posledice za te procese. Že majhna sprememba v vzorcu spanja lahko vpliva na spomin, pozornost in sposobnost reševanja težav. Pri dolgotrajni neprespanosti pa se tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni bistveno poveča. Med spanjem možgani namreč “čistijo” škodljive beljakovine, ki se kopičijo med budnostjo, kar preprečuje propadanje nevronov in s tem demenco.
Raziskave kažejo tudi, da pomanjkanje spanja povečuje tveganje za številne resne bolezni, vključno z rakom, diabetesom in srčno-žilnimi boleznimi. Zdravstveni stroški zaradi teh bolezni so ogromni, zato je vlaganje v boljše spalne navade lahko dolgoročna naložba v zdravje.
Spanje in razvoj možganov pri otrocih
Pri otrocih in mladostnikih ima spanje ključno vlogo pri razvoju možganov. Med spanjem se možgani obnavljajo in utrjujejo nove informacije, kar je ključnega pomena za učenje in razvoj. Raziskava, ki jo je izvedla Univerza v Marylandu, je pokazala, da pomanjkanje spanja pri otrocih vpliva na pojav kognitivnih težav in mentalnih motenj. Otroci, ki spijo manj kot devet ur na noč, imajo večje težave s spominom, inteligenco in dobrim počutjem kot tisti, ki spijo dovolj.
Pomanjkanje spanja v otroštvu lahko povzroči dolgoročne posledice, kot so depresija, anksioznost in impulzivno vedenje v odraslosti. Otroci, ki ne spijo dovolj, so bolj nagnjeni k impulzivnim odločitvam in imajo več težav s sprejemanjem odločitev, kar lahko negativno vpliva na njihovo socialno in akademsko uspešnost.
Slovenci in spanec: Kje smo mi?
Tudi v Sloveniji spanje predstavlja velik izziv. Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so pokazale, da le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) spi dovolj dolgo, da doseže priporočila, ki veljajo za zdravo spanje. Še slabši so rezultati pri otrocih in mladostnikih, kjer le 22,1 % doseže priporočeno dolžino spanja (vsaj devet ur na noč).
Biološka ura mladostnikov: Zakaj je tako težko vstati?
Še posebej zanimiv je vpliv biološkega ritma na mladostnike, ki so pogosto žrtve zgodnjega začetka šolskega dne. Strokovnjaki s področja spanja opozarjajo na fiziološki zamik faz cirkadianega ritma pri adolescentih, zaradi česar postanejo zaspani pozneje zvečer in se zjutraj težje prebujajo. Zaradi zgodnjega začetka pouka so mnogi mladostniki prisiljeni vstajati v trenutku, ko njihova biološka ura še ni pripravljena na budnost.
Takšna neskladnost med biološkim ritmom in družbenimi zahtevami vodi do kroničnega pomanjkanja spanja, kar negativno vpliva na učne uspehe in duševno zdravje. Raziskave kažejo, da mladostniki, ki spijo premalo, pogosteje trpijo za depresijo, anksioznostjo in so bolj nagnjeni k tveganemu vedenju, kot je vožnja pod vplivom alkohola ali uporaba drog.
V sodobni družbi, ki je polna stresa, obveznosti in hitrega tempa, se pogosto zdi, da spanje nima pravega mesta. Toda prav kakovosten spanec je najučinkovitejši način za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja v vseh obdobjih življenja.
Petra Znoj
