Poslanci danes obravnavajo predlog za začetek sprememb ustave glede sprememb volilnega sistema. Predlog podpirajo koalicijske stranke in nepovezani poslanci, nasprotujejo pa mu v SDS in NSi, čeprav je Svoboda vložila njihov predlog. Za začetek ustavnih sprememb je potrebna dvotretjinska podpora navzočih poslancev, zato je uspeh predloga še nejasen.
Predlog sprememb volilnega sistema, ki je sledil lanskemu junijskemu posvetovalnemu referendumu o uveljavitvi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, so poslanci Svobode v parlamentarni postopek vložili januarja.
Pri tem so sledili predlogu opozicijske NSi, na poslanske glasove katere so računali za dosego dvotretjinske večine, potrebne za uveljavitev teh sprememb. Predlog med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Slednje pa zahteva tudi spremembo ustave. Temu pa bi sledilo še spreminjanje zakona o volitvah v DZ.
Prvopodpisana pod predlog Lucija Tacer (Svoboda) je v imenu predlagateljev izpostavila, da je za uvedbo preferenčnega glasu na lanskem referendumu glasovalo 70 odstotkov tistih, ki so glasovali.
Podobno je izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, ki je dodal, da je sprememba volilnega sistema del koalicijske pogodbe. Vlada pa je v prizadevanju za to poleg posvetovalnega referenduma izvedla še spletno anketo, javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti. Vlada spremembe podpira, uvedba relativnega neobveznega preferenčnega glasu pa je le ena od možnosti, je dejal.
Poslanec NSi Jožef Horvat je kot predsednik ustavne komisije DZ predstavil, da predloga komisija ni sprejela s potrebno dvotretjinsko večino, saj da je za to zmanjkal en glas. Poslancem je zato v imenu komisije predlagal, da predloga za začetek ustavnih sprememb ne sprejmejo.
Poslanka Svobode Janja Sluga je v imenu poslanske skupine izpostavila, da za začetek sprememb ustave potrebna dvotretjinska večina, zato je jeziček na tehtnici NSi. “Obžalujemo, da se je NSi odločila, da ne bo podprla lastnih predlaganih rešitev,” je dejala. Ob tem je poudarila, da je v letu dni še dovolj časa, da se spremenita tako ustava kot zakon, možen pa je tudi dogovor, da se spremembe prvič uporabi za volitve leta 2030. Citirala je tudi besede člana izvršilnega odbora NSi in avtorja predloga sprememb Janeza Pogorelca, da bi NSi te spremembe morala podpreti.
Poslanec NSi Horvat je izpostavil, da ni pomembna samo vsebina predloga, ampak tudi časovnica, saj da se volilnega sistema ne spreminja leto dni pred volitvami. Delovanje volilnega sistema je za povprečnega volivca “zelo zapleteno vprašanje, celo Državni volilni komisiji se lahko pripeti napaka”, je dejal. Tudi če bi implementacijo sprememb zamaknili, bi po njegovem mnenju prišlo do zmede v primeru, če se vlada ne bi sestavila, “volitve pa bi le po nekaj mesecih potekale po čisto novem in drugačnem volilnem sistemu”. Ob tem je poudaril, da so v NSi te spremembe predlagali že septembra 2022, zato se je po njihovem mnenju za spremembe “iztekel čas”.
Poslanec SDS Danijel Krivec je pritrdil NSi, da se volilne zakonodaje leto dni pred volitvami ne spreminja, “zato je takšen predlog povsem neresen in predstavlja zgolj zamegljevanje dejanskih problemov”. Pri sklicevanju na izid “neobveznega posvetovalnega referenduma” je opozoril, da je ta volivce spraševal le o uvedbi preferenčnega glasu, ne pa tudi o povečanju števila poslancev, ukinitvi volilnih okrajev in povečanju volilnih enot. Ob tem pa spomnil, da so se volivci leta 1996 na zakonodajnem referendumu izrekli za dvokrožni večinski sistem, pa njihova volja še vedno ni uresničena.
Sluga je pripomnila, da sta za uvedbo preferenčnega glasu na referendumu glasovali dve tretjini volivcev, proti pa manj volivcev, kot jih je leta 1996 podprlo večinski volilni sistem.
Predlog za začetek sprememb so podprli v SD, saj obstoječi sistem potrebuje spremembe. Menijo sicer, da je možno referendumsko voljo o uvedbi preferenčnega glasu uveljaviti tudi brez sprememb ustave, je dejala poslanka SD Meira Hot. Kot kažejo izkušnje evropskih volitev, se tako realno omogoča izvolitev na podlagi seštevka prednostnih glasov za posameznega kandidata. Ob spremembah volilne zakonodaje pa zagovarjajo tudi načelo zadrge pri vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi, je dodala.
Predlog prav tako podpirajo v Levici, saj s tem spoštujejo voljo ljudi, ki jih kot poslanke in poslanci tudi zastopajo, je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. “Če je volja in če je pripravljenost za to, da bodo te spremembe uresničene, potem čas ni težava, če pa bodo te stvari peljane s figo v žepu, potem je čas največji sovražnik,” je dejal.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar pa predvsem glede na stališče Svobode ugotavlja, “da je ta predlog namenjen obračunavanju med strankami”. A spremembo volilnega sistema po njegovem mnenju vseeno potrebujemo, saj je trenutni sistem “spaček”. Argument, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja, pa po njegovem mnenju ne zdrži, ob čemer je navedel primere praks v tujini. S spremembo volilnega sistema bodo volivci lahko nadgradili dobro in kaznovali slabo delo poslancev in te odločitve ne prepustili predsednikom strank. Dober primer so evropske volitve, kjer je bila volja volivcev na večini kandidatnih list drugačna kot volja strank.
