Do današnjega poletja redko zabeležene uničujoče nevihte, ki so zajele Slovenijo in celoten Balkan so na družbenih omrežjih še pospešile zarotniške razprave, ki temeljijo na kvazidokazih in teorijah zarote o nadzoru vremena, napravah HARP in zanikanju podnebnih sprememb. Mnogi so tako presenečeni nad čudnimi in slikovitimi formacijami oblakov, da jim odrekajo možnost nastanka po naravni poti, saj naj bi bilo očitno, da so delo prostozidarske svetovne elite. K razmahu takšnih stališč na družbenih omrežjih prispevajo tudi osrednji mediji, v katerih so komaj opazne znanstvene razlage ekstremnih vremenskih pojavov. Naraščajoče občestvo zarotnikov je v imenu prostega pretoka informacij in »resnice« popolnoma izgubilo previdnost pri sprejemanju in deljenju znanstveno sumljivih in nelogičnih informacij. Če gre pri teorijah zarote res, kot pravi Lučka Kajfež Bogataj, za zanikanje odgovornosti, da moramo nekaj spremeniti glede podnebnih sprememb, pa raziskave javnega mnenja kažejo, da je večina ljudi kljub temu zaskrbljena. Skoraj 70 odstotkov Slovencev skrbijo podnebne spremembe oziroma njihovi učinki, kažejo rezultati ankete, ki so jo na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja izvedli skupaj s podjetjem Valicon. Podnebne spremembe najbolj skrbijo mlade, stare od 18 do 24 let, najmanj pa ljudi med 35. in 39. letom starosti.
»Supercelične nevihte so meteorološki pojav, ki se od navadnih neviht razlikuje po svojem organiziranem značaju, pogosto pa jih spremljajo izjemno močni vetrovi in velike količine padavin. Za nastanek supercelične nevihte je potrebna velika količina vlage in nestabilnost v atmosferi, kar pogosto pomeni, da se v spodnji delu le-te nahaja topel, vlažen zrak, nad njim pa hladen, suh zrak. Potreben je močan vertikalni veter, ki ustvarja ’vetrni striž’, kjer veter spremeni hitrost ali smer z višino. Ta vetrni striž ustvarja vrtinčnost, ki jo supercelična nevihta lahko absorbira in uporabi za svojo organizacijo in vzdrževanje.« Prebrali ste meteorološki opis nastanka supercelične nevihte, ki ni, kot trdijo zarotniki, nov pojav, ampak je znan že dolgo, le pogostejši je postal. S povišanjem globalne temperature je vsekakor pričakovati več vremenskih ujm, kar je posledica preprostega fizikalnega zakona. Višja kot je temperatura zraka, večja je njegova sposobnost shranjevanja večjih količin vodne pare. Vsa ta vlaga pa se mora nekam izločiti, zato bodo supernevihte vse pogostejše, dokler bodo temperature naraščale.
Kar se tiče vpliva podnebnih sprememb na supercelične nevihte, je to še vedno aktivno področje raziskovanja. Nekatere študije nakazujejo, da bi lahko globalno segrevanje povečalo nestabilnost atmosfere, kar bi lahko pripeljalo do večje verjetnosti za nastanek teh neviht. Ena od uporabnic na Facebooku takole odgovarja znanstvenim razlagam o nenavadnih oblakih, ki predhajajo supercelično nevihto: »Takih oblakov pri nas preprosto nikoli ni bilo. Vem, kakšni so nevihtni oblaki in nihče me ne bo prepričal, da so ti oblaki, ki sem jih pofotkala včeraj, naravni … Moja kmečka pamet pravi, da jih je sprožila neka elektrika.« Ista uporabnica si z mnogimi somišljeniki deli idejo, da moramo segrevanje ozračja in tudi oceanov pripisati nekakšnemu ionosferskemu grelcu. Šlo naj bi za specifično sevanje močnih radijskih valov v ionosfero, ki povzroči segrevanje in »dviganje« zemeljske ionosfere, kar se uporabi za nadzor vremena. Za razbijanje takšnih idej, je na spletni strani Agencije za okolje (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/) dostopnih ogromno publikacij in objav na temo podnebnih sprememb, kjer so vremenski pojavi razloženi preprosto in razumljivo.
Že nekaj mesecev na raznih forumih kroži tudi komična ideja, da naj bi kuhanje kisa in njegovo polivanje po vročem asfaltu nevtralizirajo domnevne škodljive snovi, ki se jim popularno reče »chemtrails«. Te kemične sledi, ki jih na nebu puščajo letala, so priljubljene tema teoretikov podnebnih zarot. Šlo naj bi za škodljive snovi, kot je aluminijev oksid, namenjene kontroli populacije ali manipulaciji podnebja. A bele sledi, ki jih za seboj puščajo nekatera letala, niso aluminijev oksid, temveč nastanejo zaradi sproščanja vodne pare pri zgorevanju letalskega goriva – kerozina. Ko se vodna para, posledica zgorevanja v motorju, združi z vodno paro okoliškega zraka, lahko nastane letalski oblak. Eden od uporabnikov družbenega omrežja takole odgovarja zastopniku fizikalne razlage: »Teorije zarote pa v današnjih časih pomenijo vsaj to, da dvigneš eno obrv nad očesom in opazuješ nebo, jaz s prostim očesom ločim med kondenzacijo in strupi. Ne rabiš biti strokovnjak in znanstvenik, samo dober opazovalec neba.«
Pojav supercelične nevihte je v precejšnjem številu ljudi, namesto okrepil potrebo po boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje, sprožil nov val nezaupanja v obstoj podnebnih sprememb. Kljub pojasnilom stroke in trudu nekaterih medijev, znanstvene utemeljitve mnogih niso prepričale. Meteorologi, ki so bili nekoč priznane in spoštovane osebnosti, pa so danes v številnih zahodnih državah zasuti z žaljivkami in grožnjami teoretikov zarote, ki jim očitajo laži o podnebnih spremembah.
