Ob mednarodnem dnevu izobraževanja Unicefova analiza razkriva, da so lani ekstremni vremenski dogodki ovirali šolanje 242 milijonov učencev v 85 državah, kar še poglablja krizo v izobraževanju. Unicef poziva svetovne voditelje in zasebni sektor, naj nemudoma ukrepajo in zaščitijo otroke pred vse močnejšimi posledicami podnebne krize.
Vročinski valovi so bili lani najpogostejši ekstremni vremenski dogodek, zaradi katerega so bile šole zaprte. Samo aprila je bilo zaradi tega prizadetih več kot 118 milijonov učencev. Šole v Bangladešu in na Filipinih so zaprle svoja vrata, v Kambodži pa je bil šolski urnik krajši za dve uri na dan. Maja so se temperature v nekaterih delih južne Azije povzpele do 47 stopinj Celzija, zaradi česar so bili otroci izpostavljeni nevarnosti vročinske kapi, so sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.
Nekatere države so bile izpostavljene več ekstremnim vremenskim dogodkom. V Afganistanu so na primer poleg vročinskih valov doživeli tudi hude poplave, ki so maja poškodovale ali uničile več kot 110 šol, zaradi česar je bilo ovirano izobraževanje več tisoč učencev.
Največ vremenskih ekstremov je bilo septembra, ko se v številnih delih sveta pričenja novo šolsko leto. Vsaj 16 držav je v tem kritičnem obdobju prekinilo izvajanje pouka zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno s tajfunom Yagi, ki je prizadel 16 milijonov otrok v vzhodni Aziji in na Pacifiku.
Med vsemi regijami je bila najbolj prizadeta južna Azija, kjer se je lani z ovirami pri izobraževanju zaradi vremenskih ekstremov spopadalo 128 milijonov učencev, medtem ko je bilo v vzhodni Aziji in na Pacifiku prizadetih 50 milijonov učencev. El Nino je še naprej uničujoče vplival na otroke v Afriki. V vzhodni Afriki so bile pogoste močne padavine in poplave, v nekaterih delih južne Afrike pa huda suša.
Vročinski valovi, nevihte, poplave in drugi vremenski ekstremi lahko med drugim poškodujejo ali uničijo šolsko infrastrukturo in opremo za izobraževanje, ovirajo poti v šolo ali celo predstavljajo življenjsko nevarnost. Vplivajo pa tudi na koncentracijo, spomin ter duševno in telesno zdravje učencev.
V nestabilnih razmerah dolgotrajno zaprtje šol povečuje verjetnost, da bodo otroci za vedno prenehali izobraževanje, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju otroških porok in otroškega dela.
Na svetovni ravni izobraževalni sistemi na cedilu že tako ali tako puščajo na milijone otrok. Pomanjkanje usposobljenih učiteljev, prenatrpane učilnice ter razlike v kakovosti in dostopu do izobraževanja so že dolgo krivci za krizo v izobraževanju, ki pa jo posledice podnebne krize le še poglabljajo.
Unicefova analiza kaže, da skoraj 74 odstotkov prizadetih učencev živi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. Močno deževje in poplave so denimo septembra prizadele Italijo, kjer je bilo ovirano šolanje več kot 900.000 učencev, oktobra pa Španijo, kjer je bil pouk prekinjen za 13.000 otrok.
Analiza še navaja, da šole in izobraževalni sistemi večinoma niso dovolj usposobljeni za zaščito učencev pred temi vplivi. Unicef v sodelovanju z vladami in partnerji podpira prilagajanje obstoječih in gradnjo novih učilnic, ki bodo odporne na posledice podnebnih sprememb. Mozambik sta samo v zadnjih dveh mesecih prizadela ciklona, ki sta prizadela 150.000 učencev. Unicef je v odgovor podprl gradnjo več kot 1150 učilnic, odpornih na posledice podnebnih sprememb, v skoraj 230 šolah v državi.
Da bi zaščitili otroke pred vse močnejšimi posledicami podnebne krize, Unicef poziva države, da v v nacionalnih podnebnih načrtih okrepijo za otroke ključne socialne storitve, kot je izobraževanje, da bodo bolj odporne na vremenske ekstreme; vlagajo v učne prostore, ki so odporni na vremenske ekstreme; pospešijo financiranja za izboljšanje odpornosti na podnebne spremembe v izobraževalnem sektorju ter implementirajo izobraževanje o podnebnih spremembah.
