- Pretvarjanje v brajico je zelo zamudno, končni izdelek pa je veliko večji od običajne knjige. Pričujoči roman obsega štiri velike zvezke. Zamudna je tudi izdaja zvočnih knjig. Pričujoča zvočna knjiga traja 6 ur in 52 minut.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je ob dnevu brajice, ki so ga praznovali 4. januarja, prek Zooma pripravila predstavitev mladinskega dela Simone Semenič Skrivno društvo KRVZ, ki je izšlo spomladi, istočasno v običajni knjižni obliki kot v oblikah, prilagojenih za slepe oz. slabše videče. Kot so poudarili, se to zgodi zelo redko.
Z modro ptico nagrajeni mladinski roman, ki ga je aprila izdala Mladinska knjiga, je hkrati izšel tudi v brajevi pisavi, zvoku in v t.i. v črnem tisku oziroma v povečanem tisku. Z izidom so obeležili 100-letnico Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSS) oziroma organiziranega delovanja najstarejše invalidske organizacije na Slovenskem. Projekt so sprva načrtovali predstaviti že spomladi, a jim je načrte prekrižal koronavirus.
Kot je uvodoma povedal Dušan Brešar Mlakar iz ZDSSS, knjige med slepe bralce običajno prihajajo z enoletno zamudo, tokrat pa so se odločili, da bodo izbrano delo ponatisnili istočasno. K sodelovanju so povabili Simono Semenič z mladinskim delom, ki nima tako neobičajnega besedila, po kakršnih sicer avtorica slovi. Povezali so se tudi z Mladinsko knjigo oziroma urednico mladinskega leposlovja Alenko Veler, ki je povedala, da je bilo zanjo sodelovanje zanimiva izkušnja, iz katere se je veliko naučila o izdajanju knjig za slepe. Povedala je še, da so pri Mladinski knjigi izdali 2000 izvodov, od katerih so jih 1400 že prodali, kar je visoka številka za nova dela.
Knjiga po uredničinih besedah kar kliče k objavi zemljevida po skritih kotičkih Ljubljane oziroma po iztočnicah, danih v knjigi, ki jo sama ocenjuje kot enega najboljših mladinskih romanov zadnjega desetletja. Na predstavitvi je sodelovala tudi avtorica, ki je dejala, da je roman pisala bolj za hobi oziroma za sinova Črtomira in Vitomila in ni mislila, da bo kdaj objavljen.
Knjige za slepe in slabovidne bralce običajno izidejo z enoletno zamudo, ker so po besedah Katarine Černe iz ZDSSS odvisni od sredstev z razpisov različnih ministrstev in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Dve knjigi lahko sicer po Marakeški pogodbi prilagodijo za potrebe slepih brez pridobljenih avtorskih pravic, za več pa jih potrebujejo. Kot je dodal predsednik ZDSSS Matej Žnuderl, letno v brajico pretvorijo manj kot deset odstotkov knjižne produkcije.
Po besedah filozofa, fotografa in borca za pravice slepih Evgena Bavčarja je Braillova pisava edina možnost pismenosti za slepe. Zvočna sinteza po njegovih besedah ne more nadomestiti brane besede. “Če nam nekdo drug bere, je to pasivno,” je pojasnil.
