Gospodarski minister in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek je danes na 9. vrhu voditeljev držav Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske (pobuda 17+1), ki ga je organizirala Kitajska in je potekal na daljavo, izrazil pripravljenost Slovenije za sodelovanje z drugimi članicami pri odpravljanju posledic pandemije, so sporočili z ministrstva.
Gostitelj vrha kitajski predsednik Xi Jinping se je v govoru osredotočil na boj s pandemijo covida-19 in gospodarsko okrevanje po njej, povezljivost ter zeleno sodelovanje med članicami pobude in Kitajsko, so zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Minister Počivalšek je v govoru poudaril pomen pobude kot praktičnega, transparentnega in k rezultatom usmerjenega mehanizma. Izrazil je tudi pripravljenost Slovenije za tesno sodelovanje z drugimi članicami pobude pri odpravljanju posledic pandemije.
Kljub večji prepoznavnosti Slovenije znotraj pobude si Slovenija želi bolj enakomerne in uravnotežene blagovne menjave s Kitajsko. Minister je opozoril na pomen pravičnega gospodarskega okolja in enakih konkurenčnih pogojev za slovenska podjetja, ki spoštujejo načela enakega dostopa do trga in poštene konkurence. Izrazil je zadovoljstvo ob napredku pri sklepanju celovitega investicijskega sporazuma med EU in Kitajsko ter poudaril nujnost nadaljevanja pogajanj o zaščiti investicij in s tem tudi izvajanja sporazuma.
Za povezljivost so še posebej pomembni infrastruktura in Luka Koper ter dostop do zalednih trgov srednje in vzhodne Evrope, so poudarili na ministrstvu. Minister je spregovoril še o uspešnem sodelovanju Slovenije v koordinacijskem mehanizmu za gozdarstvo, ki mu predseduje. Izrazil je zadovoljstvo, da je Slovenija z letošnjim letom prevzela tudi koordinacijo mehanizma za zimske športe.
Ob koncu zasedanja so sprejeli zaključni dokument, ki vsebuje načrt dogodkov za leto 2021, so še sporočili z ministrstva.
V pobudi 17+1, ki je povezana z globalnim kitajskim infrastrukturnim projektom nove svilne poti, gre za platformo sodelovanja Kitajske z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Makedonijo, Črno goro, Grčijo, Poljsko, Romunijo, Srbijo, Slovaško in Slovenijo. Med evropskimi državami tako v njej sodeluje 12 članic EU in pet kandidatk oz. potencialnih kandidatk za članstvo.
