Izstopa Lojzeta Peterleta iz NSi in Anžeta Logarja iz SDS nedvomno nakazujeta tudi prelom generacij na desnici, je za STA ocenil politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Ob tem pa dodaja, da gresta omenjena vidna politična akterja v nasprotno smer, Peterle bolj v desno, Logar pa v sredino. “Dvomim, da se bosta srečala na pol poti,” pravi.
Razkol med generacijo ustanovnega člana NSi Peterleta in prvaka stranke SDS Janeza Janše na eni strani ter mlajšo generacijo, torej predsednikom NSi Matejem Toninom in že nekdanjimi člani SDS na čelu z Logarjem, na drugi strani, je po besedah analitika očiten. Ti dve generaciji se razlikujeta po premislekih o tem, ali je bila politika zadnje vlade Janeza Janše primerna ali pa jo je treba zastaviti drugače, bodisi bolj sredinsko bodisi bolj desno. “To so ključna politična vprašanja, ki so mnogo bolj pomembna od čisto osebnega vprašanja, ali z Janšo ali brez,” je dejal Lisjak Gabrijelčič, sicer zgodovinar in urednik revije Razpotja.
Izstop Peterleta iz NSi je Lisjak Gabrijelčič pripisal različnim pogledom na delovanje stranke. Peterle se namreč zavzema za politiko, ki bi bila bolj desno usmerjena od linije, ki jo poskuša ubrati predsednik Tonin. Peterle je že dlje časa kritičen do odločitve vodstva NSi, da zavrne morebitno sodelovanje v vladi, v kateri bi bil predsednik Janez Janša. Tonin sicer nikakor ni požel želenih učinkov, česar se “zelo dobro zaveda”.
Lisjak Gabrijelčič je še ocenil, da je izstop Peterleta pomenljiv, saj gre za ustanovnega člana NSi. Izstop zato gotovo ni nekaj, pri čemer bi lahko stranka zamahnila z roko. Hkrati meni, da je njegov izstop simbolen, da torej nima ambicije po aktivni udeležbi v politiki. Analitika bi presenetilo, če bi se Peterle pridružil nastajajoči stranki Anžeta Logarja. “Če bi se za to odločil, bi to bil zelo pomemben znak, v katero smer se Logar nagiba,” meni Lisjak Gabrijelčič. To bi po njegovih besedah nedvomno pomenilo, da je tudi Logarjeva stranka odprta za koalicijo z Janšo.
Meni sicer, da Logar prvotno svoje stranke ni želel ustanoviti, ampak se je želel povzpeti na položaj predsednika SDS, a svojega trenutka ni dočakal, kar se zdaj izkazuje v nedorečenosti stranke v ustanavljanju. “Mislim, da v tem ni nobenega igranja, da gre za pristen odraz Logarjeve lastne nedorečenosti, da torej Logar iskreno ne ve, kako bi svojo stranko zastavil,” meni Luka Lisjak Gabrijelčič.
Logar svojo priljubljenost črpa iz domneve, da je izstopil iz SDS, ker se je naveličal njihovega radikalizma, česar pa sam ni nikoli potrdil, je opozoril analitik. Dopustil je celo, da ga je stranka tako rekoč vrgla iz nje, ko ga je postavila na zadnjo klop v parlamentu. Namesto da bi Logar jasno javno povedal, kaj ga je motilo v SDS, se je zatekel v apolitično govorico in dejal, da išče nove izzive, kar je Lisjak Gabrijelčič ocenil kot “plehko”.
Poslanci poslanske skupine SDS pa so ravno danes naznanili, da vlagajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča. Lisjak Gabrijelčič meni, da je SDS z interpelacijo ministra želela pridobiti pozornost javnosti in ji pokazati, da je edina alternativa Svobodi. “Želijo namreč krepiti to dihotomijo ‘bodisi mi bodisi Golob’ ravno v trenutku, ko pravilno ocenjujejo, da je priljubljenost Golobove stranke tako rekoč na minimumu. Da se torej v trenutku, ko se nakazuje neka rekonfiguracija političnega prostora, pokažejo kot edina alternativa tej največji vladni stranki,” je pojasnil.
“Napad na oblastno vozlišče te vlade in Gibanja Svobode pa je napad, ki ne bo prinesel nobenih političnih točk in ni premišljen,” napoveduje Lisjak Gabrijelčič. Takšna oguljena taktika, kot je interpelacija, bi lahko prinesla uspeh le, če bi napadli šibkega člana vlade, Boštjančič pa po navedbah analitika ni le med najbolj priljubljenimi člani vlade, ampak tudi med najbolj kompetentnimi.
