Slovenija

Po mišji na severnem Primorskem tudi zajčja mrzlica

Zaradi povečanega števila miši je letos predvsem na severnem Primorskem izbruhnila epidemija mišje mrzlice, ki se sicer počasi umirja. V zadnjih tednih pa se prav tako na severnem Primorskem pojavlja tudi tako imenovana zajčja mrzlica oziroma tularemija. Doslej so potrdili 17 okužb s to boleznijo.

Kot so še sporočili iz novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo od skupaj 17 okužb s tularemijo, potrjenih v zadnjih tednih na severnem Primorskem, devet primerov na Tolminskem, sedem na Ajdovskem in eden na Goriškem. Gre za redko bolezen, ki je v regiji niso zabeležili že več desetletij.

Bakterija se prenaša s stikom z različnimi živalmi (zajci, kunci, voluharji, mišmi) ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja npr. med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.

Z NIJZ so zato obvestili upravljavce vodovodov na severnem Primorskem o pojavu tularemije ter jim poslali priporočila. Opozarjajo, da je potrebno biti pozoren na morebitne iztrebke glodavcev ali poginule živali, še posebej pri zasebnih vodovodih, kjer se voda običajno ne dezinficira oz. kako drugače obdeluje.

Kot je pojasnila epidemiologinja Tatjana Frelih z novogoriške enote NIJZ, je sicer podvrsta te bakterije, ki se pojavlja na evropskem prostoru, manj virulentna od podvrste na ameriških tleh, zato se lahko zdravi z antibiotiki in do smrtnih primerov ne bi smelo prihajati.

Začetek tularemije oziroma zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede ter povečane lokalne bezgavke.

Med zaščitne ukrepe sodijo izogibanje truplom mrtvih ali bolnih živali oz. ustrezna zaščita pri stiku z njimi, uporaba maske pri delu v naravi in čiščenju drvarnic in kleti. Pred okuženimi klopi, muhami in komarji pa se zaščitimo s primerno obleko in uporabo zaščitnih sredstev. Priporočljivo je, da ne pijemo vode, ki ni nadzorovana oz. ustrezno dezinficirana, ter da prostore, kjer shranjujemo hrano, zaščitimo pred mrčesom in glodalci.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button