Predsednica Nataša Pirc Musar je v ponedeljek na sedežu ZN v New Yorku v okviru razvojnega vrha skupaj s kenijskim predsednikom Williamom Rutom vodila enega od šestih dialogov voditeljev držav, in sicer na temo digitalnih tehnologij. Na vrhu je generalni sekretar Antonio Guterres opozoril na zaostanek pri uresničevanju razvojnih ciljev.
Kot je v izjavi slovenskim dopisnikom povedala predsednica, se je panela o digitalnih tehnologijah udeležilo 26 govornikov, med njimi 16 predsednikov držav. “Bilo je precej zanimivih poudarkov o tem, kako tehnologije lahko pomagajo pri trajnostnem razvoju,” je dejala.
Dialog voditeljev na temo uporabe znanosti, tehnologije, inovacij in podatkov za ukrepe preobrazbe je bil eden od šestih na razvojnem vrhu, ki ga je pripravil predsednik 78. zasedanja Generalne skupščine ZN Dennis Francis z namenom pospeševanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.
Potekali so tudi dialogi o pospeševanju ključnih tranzicij za pospeševanje uresničevanja ciljev, gradnji odpornosti, utrjevanju javnih ustanov, utrjevanju multilateralnega sistema in mobilizaciji investicij.
Članice ZN so si leta 2015 zadale 17 razvojnih ciljev, med katerimi sta tudi odprava revščine in lakote. Svet pri uresničevanju ciljev zamuja, med drugim zaradi pandemije covida-19 in različnih kriz, kot je vojna v Ukrajini.
Razvojni vrh se je začel z nagovorom Francisa in generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, ki je opozoril, da je uresničitev ciljev trajnostnega razvoja ključna za več kot polovico sveta, ki zaostaja v razvoju, in med njimi so tudi države, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini. “Prišel je čas, da dokažete, da poslušate ljudi po svetu,” je dejal Guterres.
Doslej je bilo uresničenih le okrog 15 odstotkov ciljev in Pirc Musar je dejala, da so veliko govorili o tem, kako to pospešiti. Svet je poln konfliktov in reforma ZN je nujno potrebna, podnebne spremembe pa so ena od tem, ki sodijo v razpravo. Predsednica je počasno uresničevanje ciljev označila za katastrofo in dodala, da je treba zadeve prestaviti v višjo prestavo, če želi svet na primer omejiti segrevanje planeta na 1,5 stopinje.
“ZN so edina multilateralna platforma, ki jo imamo, kjer lahko vsi skupaj govorimo o teh zadevah, in morda se majhne države včasih premalo zavedamo, da ena država pomeni en glas in več manjših bo stopilo skupaj, bolje bo. Slovenija je ena od pobudnic predloga generalnemu sekretarju Guterresu za posebnega odposlanca za vodo in to sem predstavila na vodni konferenci ZN marca letos. Verjemite mi, da bo voda zagotovo razlog za prihodnje konflikte,” je dejala.
Predsednica se je v ponedeljek sestala s predsednikom Gane Nanom Addo Dankwo Akufo-Addom, predsednikom Kazahstana Kasim-Žomartom Tokajevim in predsednikom Generalne skupščine ZN Francisom ter se udeležila sprejema, ki ga je gostil nemški kancler Olaf Scholz.
Danes ima govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 78. zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer bo med drugim govorila o enakopravnosti spolov, pri čemer je del pobude za to, da bo v prihodnje več predsednic Generalne skupščine ZN.
“Statistika je grozljiva, saj so 74 zasedanj doslej vodili moški in zgolj štirikrat ženske. Ideja je, da bi se izmenjevale ženske in moški vsako leto na tem položaju,” je dejala in dodala, da ji je Francis dejal, naj o tem pogumno govori tudi naprej.
Govorila bo tudi o umetni inteligenci in boju proti dezinformacijam. “To je zlo, ki prinaša veliko škodo demokracijam po svetu. ZN so idealna platforma, da stopimo skupaj in naredimo neko aplikacijo, ki bo zaznala dezinformacije. O tem sem govorila s predsednikoma Kazahstana in Gane,” je dejala.
V svojem govoru bo izpostavila tudi problem podnebnih sprememb. “Tudi ujme v naši domovini kažejo na to, da se je potrebno prebuditi. Decembra se odpravljam na podnebno konferenco ZN COP28 in o tem sva se veliko pogovarjala tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom in v sredo imava trilateralno srečanje s predsednikom COP28 Sultanom al Džaberjem,” je dejala.