SlovenijaGospodarstvo

Parlamentarna odbora razpravljala o neizkoriščenih razvojnih priložnosti lesnopredelovalne industrije

Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospodarstvo sta na današnji skupni seji razpravljala o neizkoriščenih razvojnih priložnosti lesnopredelovalne industrije. Sprejela sta predloge sklepov, ki jih je predlagala koalicija. Vladi med drugim predlagata, naj spremlja realizacijo vzpostavite štirih centrov za predelavo lesa.

Nujno sejo odborov je zahtevala poslanska skupina LMŠ. Kot je v imenu predlagatelja pojasnil Janez Lenart (LMŠ), so v poslanski skupini prepričani, da v Sloveniji niso zadostno izkoriščene razvojne priložnosti lesnopredelovalne industrije. Lenart je med drugim opozoril, da ima Slovenija največji letni prirast lesa na prebivalca v EU, a je na dnu po njegovi predelavi.

Opozoril je, da niso bili doseženi cilji iz akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, imenovanega Les je lep. Po letu 2014 sicer beležimo ustavitev padanja obsega dejavnosti, a daleč od ciljev akcijskega načrta, je še dejal.

V poslanski skupini LMŠ so za sejo zato pripravili štiri predloge sklepov. Med drugim so predlagali, naj vlada oblikuje strateški svet sestavljen iz ključnih deležnikov gozdno-lesarskih verig, strokovne in zainteresirane javnosti s področja lesarstva ter gozdarstva, ki bo dejavno sodeloval pri pripravi strateških dokumentov s področja razvoja gozdno-lesnih verig v Sloveniji. Odbora naj bi vladi predlagala tudi, da v okviru načrta za okrevanje in odpornost uvrsti gozdno-lesne verige med prioritetne predelovalne panoge in da naj poveča vrednost vlaganj v razvoj programov proizvodnje lesnih produktov z dodano vrednostjo ter trajnostne gradnje z lesom.

Tomaž Lisec (SDS) je v poslanski razpravi izpostavil, da se je treba vprašati, kakšna naj bo prihodnost slovenskih gozdov. Pri tem gre po njegovih besedah za vprašanje, kaj želimo saditi in koliko sekati. Osebno je sicer mnenja, da bi bilo treba več sekati. Obenem se je pridružil med razpravo večkratni slišanim pozivom k večjemu vlaganju v lesnopredelovalno panogo. Kot je še dejal, gredo intence predlagateljev v pravo smer, da so jih pa v koaliciji izpilili.

V poslanskih skupinah koalicijskih strank so med drugim tako združili prvi in drugi sklep predlagateljev, torej da se novelira akcijski načrt, v katerega se vključijo vsi relevantni deležniki. Prav tako so oblikovali sklep, da se v okviru načrta za okrevanje in odpornost zagotovijo finančni viri, ki bi omogočili, da se uporablja več slovenskega lesa pri gradnji javne infrastrukture. Zapisali so tudi predlog, da vlada preko družbe Slovenski državni gozdovi spremlja realizacijo strateškega načrta ter vzpostavite štirih centrov za predelovanje lesa.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš je pojasnil, da se na ministrstvu dobro zavedajo izzivov slovenske lesnopredelovalne panoge. Omenil je, da je v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost predvidenih 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev za povečanje lesnopredelovalne zmogljivost v Sloveniji. Novo večletno finančno obdobje 2021-2027 pa panogi po njegovih besedah zagotovo prinaša nekje okoli 40 milijonov evrov.

Več sodelujočih na razpravi je med drugim opozorilo, da je približno 80 odstotkov slovenskih gozdov v zasebni lasti. Župan občine Kočevje, ki je ena najbolj gozdnatih občin v Sloveniji, Vladimir Prebilič je glede tega opozoril, da imamo zasebne lastnike, ki so velikokrat premalo aktivni.

Članica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iva Dimic (NSi) je s tem v zvezi dejala, da se je na sejo pozabilo povabiti tudi Zvezo lastnikov gozdov. Po njenih besedah tudi oni opozarjajo, da si želijo imeti partnerski odnos in sodelovati v lesnopredelovalni verigi.

Na koncu so bili vsi predlogi koalicije sprejeti, medtem ko predlogi LMŠ niso dobili zadostne podpore.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button