EUSlovenijaGospodarstvo

Pandemija lani močno poglobila javnofinančni primanjkljaj v območju evra

Javnofinančni primanjkljaj, izražen kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), se je tako v območju z evrom kot celotni EU lani zaradi pandemije covida-19 močno povečal. V območju z evrom je znašal 7,2 odstotka, potem ko je leto prej 0,6 odstotka. V celotni EU pa se je dvignil z 0,5 v letu 2019 na 6,9 odstotka, kažejo podatki Eurostata.

Vse države članice so lani beležile primanjkljaj. Najvišjega Španija (-11 odstotkov), Malta (-10,1 odstotka), Grčija (-9,7 odstotka), Italija (-9,5 odstotka), Belgija (-9,4 odstotka), Francija in Romunija (obe -9,2 odstotka), Avstrija (-8,9 odstotka), Slovenija (-8,4 odstotka), Madžarska (-8,1 odstotka), Hrvaška in Litva (obe -7,4 odstotka) in Poljska (-sedem odstotkov).

Vse države z izjemo Danske so beležile višji javnofinančni primanjkljaj od treh odstotkov bruto domačega proizvoda, so še zapisali pri Eurostatu.

Eurostat je objavil tudi statistiko javnega dolga. Ta je v območju z evrom lani znašal 98 odstotkov BDP, medtem ko je bil leta 2019 pri 83,9 odstotka, v EU pa se je na letni ravni povečal s 77,5 odstotka na 90,7 odstotka.

Najnižji dolg so imele Estonija (18,2 odstotka), Luksemburg (24,9 odstotka), Bolgarija (25 odstotkov), Češka (38,1 odstotka) in Švedska (39,9 odstotka).

Kot so izpostavili pri evropskem statističnem uradu, je v 14 članicah dolg presegel 60 odstotkov BDP. Najvišje so imele Grčija (205,6 odstotka), Italija (155,8 odstotka), Portugalska (133,6 odstotka), Španija (120 odstotkov), Ciper (118,2 odstotka), Francija (115,7 odstotka) in Belgija (114,1 odstotka).

Javni dolg Slovenije je lani znašal 80,8 odstotka BDP, medtem ko je predlani dosegal 65,6 odstotka BDP.

Source
STA
Back to top button