Slovenija

Opozorila iz obeh UKC o vplivu znižanja cen obravnave covidnih bolnikov na njihovo poslovanje

V obeh kliničnih centrih ugotavljajo, da bo bodo nove cene za zdravljenje covidnih bolnikov, ki jih predvideva prejšnji teden sprejet splošni dogovor, negativno vplivale na njihovo poslovanje. Natančne izračune še pripravljajo, po ocenah UKC Maribor pa bodo samo v prvem četrtletju ob 1,6 milijona evrov na ta račun.

V. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jože Golobič je v komentarju na precej nižje cene za obravnavo covidnih bolnikov poudaril, da bodo v UKC tovrstne bolnike tudi vnaprej obravnavali na enak način, torej bodo vsi deležni prvovrstne obravnave.

Izračune, kako bodo nove cene vplivale na njihovo poslovanje, še pripravljajo. Boji pa se, da bodo doprinesle k slabšemu poslovnemu rezultatu glede na to, da nižje cene za obravnavo covidnih bolnikov veljajo od začetka leta. To pomeni, da so bila dosedanja nakazila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede tega višja. Golobič tako svari, da bi morebitno vračilo sredstev lahko povzročilo težave pri denarnem toku.

V UKC Maribor pa so za STA pojasnili, da sprejete cene še analizirajo, saj določene cene v splošnem dogovoru od predloga Združenja zdravstvenih zavodov odstopajo tako vsebinsko, rokovno kot zneskovno.

Skladno s prejetim končnim obračunom ZZZS za prve tri letošnje mesece, ki so ga od ZZZS prejeli konec maja in v katerem so že upoštevane določbe splošnega dogovora, se bodo ocenjeni prihodki zmanjšali za 1,6 milijona evrov, kar pomeni, da bo UKC v prvih treh mesecih ustvaril 1,3 milijona evrov minusa, medtem ko je bila ocena poslovanja pred sprejetim splošnim dogovorom pozitivna v višini dobrih 275.000 evrov. “Na osnovi sprejetih cen v splošnem dogovoru bo torej poslovanje bolnišnic oteženo, kar lahko ponovno vodi k negativnim poslovnim rezultatom,” svarijo v UKC Maribor.

Nesprejemljivo se jim zdi tudi določilo, da cene za zdravljenje covidnih bolnikov veljajo od začetka letošnjega leta, torej retrogradno. Zato so prepričani, da je treba takoj pristopiti k aneksu k splošnemu dogovoru.

Bolnišnice so v lanskem letu za zdravljenje covidnih bolnikov prejele 8000 evrov, če je bilo zdravljenje brez zapletov, za zdravljenje covida-19 z zapleti 16.000 evrov in za zdravljenje covida-19 z ventilatorjem 46.833 evrov.

V letošnjem splošnem dogovoru pa se uvajajo dodatki, ki se jih obračuna pri zdravljenju covidnih bolnikov. Dodatek k zdravljenju covida-19 z zapleti znaša 1521 evrov, dodatek k zdravljenju s katastrofalnimi zapleti 2770 evrov, dodatek za zdravljenje covida-19 z dolgotrajno uporabo ventilatorja pa 7863 evrov.

To pomeni, da bodo bolnišnice za zdravljenje covidnega bolnika z zapleti prejele 3523 evrov, za zdravljenja covida-19 s katastrofalnimi zapleti 6300 evrov ter za zdravljenje covida-19 z dolgotrajno uporabo ventilatorja 37.923 evrov.

Na ministrstvu za zdravje dodajajo, da je poleg tega predviden še dodatek k zdravljenju, pri katerem je bolezen covid-19 glavna ali spremljajoča bolezen. Ta dodatek vključuje povečanje stroškov materiala in dela zaradi prilagojene obravnave bolnika in znaša 100 evrov. V bolnišnicah se ta dodatek obračuna za obravnavo z nočitvijo, ki traja več kot 24 ur, v psihiatričnih bolnišnicah pa za obravnavo zaradi covida-19, ki traja pet ali več dni.

Sicer pa na ministrstvu pojasnjujejo, da ZZZS bolnišnicam ni obračunal oz. plačal storitev zdravljena covid-19 v prvih treh mesecih letošnjega letu po starih cenah, zato bolnišnicam ne bo treba vračati razlike med starimi in novimi cenami za zdravljenje covida-19.

Na ZZZS pa so pojasnili, da so bolnišnicam avanse izplačali po starih cenah in bodo previsoka izplačila poračunali pri naslednjem avansu. Če pa preplačilo presega 50 odstotkov, bodo razliko poračunali pri dveh naslednjih avansih.

Je pa splošni dogovor prinesel dodatna sredstva za psihiatrično oskrbo otrok in mladostnikov, saj so se tovrstne stiske in bolezni v času epidemije močno povečale.

V UKC Maribor navajajo, da so lani v ambulanti otroške in mladostniške psihiatrije beležili 72 odstotkov več vseh ambulantnih obiskov v primerjavi z letom prej. V letošnjem marcu pa so obravnavali 83,5 odstotka več ambulantnih obiskov in 238 odstotkov več urgentnih ambulantnih obiskov kot marca lani. Samo v letošnjem marcu so tako beležili toliko ambulantnih obiskov in urgentnih pregledov kot v celotnem letu 2016.

Kot pojasnjujejo, ob takšnem povečanju obravnav ne bodo mogli še dodatno širiti ambulantnih obravnav. Načrtujejo pa gradnjo montažnega objekta na dvorišču klinike za pediatrijo, v katerem so ob ambulantnih prostorih predvidene tudi nekatere bolnišnične dejavnosti, kot so skupinski prostor za psihoterapijo, individualna psihoterapija in konziliarna služba.

S tem nameravajo za 30 odstotkov povečati bolnišnične zmogljivosti, pri čemer je seveda potreben dodaten kader. Medtem ko so zaposlili dva dodatna psihologa, obeta se jim pridobitev tudi nekaj dodatnih medicinskih sester, pa so trenutno neuspešni pri iskanju dodatnih pedopsihiatrov. Potrebovali bi še najmanj dva.

V UKC Ljubljana so s splošnim dogovorom prejeli dva dodatna tima za otroško in mladostniško psihiatrijo. Tudi Golobič ocenjuje, da je problem zlasti v iskanju novega kadra, “s trenutnim kadrom pa ne moremo povečati števila obravnav, saj smo na maksimalnih zmogljivostih”.

S prostorskimi kapacitetami na področju otroške in mladostniške psihiatrije pa trenutno nimajo tolikšnih težav, čeprav načrtujejo selitev v naslednjih dveh letih.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button