Člani odbora za obrambo so brez glasu proti potrdili predlog novele zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je v obravnavo DZ predložila vlada. Glavni cilj novega zakona je prenos evropske direktive, namenjene krepitvi odpornosti ključne infrastrukture, v slovenski pravni red.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je v imenu predlagatelja uvodoma izpostavil, da je skladno z obstoječim zakonom osem sektorjev kritične infrastrukture, predlog novele pa vpeljuje 11 sektorjev. To so energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadne vode, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje ter pridelava, predelava in distribucija živil.
Ministrstvo bo po besedah sekretarja Črnčeca lahko tudi s sprejetjem predloga še bolj intenzivno zagotavljalo, da se bodo vsi v državi počutilo varno, pa tudi, da bo država krepila zmogljivosti prek različnih usposabljanj. “Lahko rečem, da je Slovenija tudi v evropskem kontekstu država, ki ima zelo dober sistem kriznega upravljanja,” je dejal Črnčec. Povedal je še, da je kritična infrastruktura, torej zmogljivosti, ki so ključne za državo, dobila nov pomen z vojno v Ukrajini in epidemijo covida-19.
Člani odbora so pred glasovanjem na odboru opravili kratko razpravo. Poslanec SDS Jožef Lenart je dejal, da prilagoditev zakonodaje z evropskimi direktivami ne gre zanemariti. Prenova zakona se mu zdi pomembna zaradi spremembe varnostne situacije, v okviru katere je “seveda treba zagotoviti kritično infrastrukturo in s tem odpornost slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje”.
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je izpostavila, da predlog nalaga vladi, da sprejme strategijo za odpornost kritičnih subjektov, pa tudi sprejetje nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev. Spomnila je, da je bila omenjena evropska direktiva sprejeta že leta 2022, države članice EU pa bi jo morale v nacionalno zakonodajo prenesti do sredine oktobra. Po besedah Črnčeca tega še ni storila nobena članica.
Gospodarska zbornica Slovenija (GZS) je o predlogu podala pisno mnenje. Med drugim so zapisali, da pozdravljajo prenos direktive, vendar izpostavljajo potrebo po jasnih smernicah za lokalizacijo kritične infrastrukture in boljši koordinaciji med državnimi institucijami in nosilci kritične infrastrukture.
Ministrstvo je GZS v pisnem odgovoru med drugim zapisalo, da lokalizacija kritične infrastruktura ni vsebina, ki bi jo urejali v tem predlogu zakona. Pojasnili so še, da predlog v ničemer ne posega v pristojnosti in naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Člani odbora za obrambo so brez glasu proti sprejeli več dopolnil Svobode, SD in Levice, ki sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ.
