Odbor za notranje zadeve predlog posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu ocenil kot primeren za nadaljnjo obravnavo

Člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so z devetimi glasovi za in štirimi proti odločili, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslancev, primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog za razpis referenduma so v DZ marca vložili v Svobodi.

V Svobodi so predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah vložili, ker želijo, da imajo volivke in volivci odločilen vpliv na izbiro kandidata ali kandidatke, ki jih bo zastopal v DZ, je na današnji seji odbora v imenu predlagatelja izpostavila poslanka Svobode Lucija Tacer.

Trenutni sistem z volilnimi okraji in volilnimi enotami po njenem mnenju “dejansko vsili prebivalcem določenega okraja kandidata, ki kandidira za stranko”. Ob tem je spomnila, da so koalicijske stranke uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ zapisale v svojo koalicijsko pogodbo. A ker je za spremembe volilne zakonodaje potrebna ustavna, torej dvotretjinska večina glasov poslancev, menijo, “da bo rezultat na tem referendumu pomembna popotnica za vse poslanke in poslance v tem DZ, da skupaj najdemo rešitev, ki jo bo izrazilo ljudstvo na tem referendumu”.

Ob tem v Svobodi predlagajo tudi, da bi s tem volilne okraje in volilne enote ukinili oziroma ohranili le na administrativni ravni, izhaja iz referendumskega predloga. V njem pa so izpostavili še, da je ustavno sodišče decembra 2018 ugotovilo, da so območja volilnih okrajev neustrezna. Sodišče je v sodbi takrat še zapisalo, da je izbira volilnega sistema v pristojnosti zakonodajalca.

Referendumsko vprašanje bi se tako glasilo: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?

Zakonodajno-pravna služba DZ na podani predlog za referendum ni imela pripomb.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je dejal, da vlada predlog za razpis posvetovalnega referenduma podpira. Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomenila “doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena ustave po odločilnem vplivu volivcev in volivk”. Slednji bi tako glasovali po celotni listi oz. bi se uvedlo prednostni glas. Dodal je, da se takšno glasovanje pri nas že uporablja na evropskih in lokalnih volitvah. Volivcem je ta način glasovanja že poznan, meni Trbič, saj je bilo na zadnjih volitvah v evropski parlament leta 2019 kar 77 odstotkov glasov podanih preferenčno. Ob tem je dodal, da je bilo na to temo v zadnjih desetih letih že kar nekaj javnih posvetovanj, nazadnje lani jeseni, ko je takšen posvet organizirala vlada. Od leta 2013 pa je bilo v zakonodajni postopek vloženih že pet predlogov za uvedbo prednostnega glasu, je še dodal.

V razpravi sta predlogu nasprotovala poslanca SDS Anja Bah Žibert in Andrej Kosi. Slednji je izpostavil, da je uvedba prednostnega glasu glede na sodbo ustavnega sodišča ena od možnih rešitev, a ustavno sodišče njegove uvedbe ne nalaga, opozarja namreč le na velikost volilnih okrajev. Z uvedbo prednostnega glasu in ukinitvijo okrajev bi po njegovem mnenju izničili moč podeželja, pridobila bi le mesta, saj kandidat iz podeželja ne bi mogel zbrati toliko glasov kot nekdo v mestu. Prav tako bi izničili moč novim kandidatom, ki niso medijsko uveljavljeni ali izpostavljeni. Prav tako meni, da se morajo glede spremembe volilne zakonodaje poenotiti znotraj politike in šele potem vprašati ljudi, ali s takimi rešitvami strinjajo.

“Ker nimamo vsebine, ne vemo, kako bi sploh zakonodaja izgledala,” je izpostavil tudi poslanec SD Damijan Zrim, ki je dodal, da bi naj ljudje “vedeli, o čem približno odločajo”. Prav tako ne more zagotoviti, da bo zakon sprejet, ker za poprave volilne zakonodaje že v preteklosti ni bilo politične volje, glede na pogovore v DZ pa meni, da je tudi zdaj ne bo. Kljub temu pa so v SD predlog za referendum podprli, ker je “referendum najširša oblika demokracije”.

“Danes se niti približno še ne pogovarjamo o tem, na kakšen način bi se ta preferenčni glas udejanjil,” je izpostavila poslanka Svobode Janja Sluga. Zato je po njenem mnenju treba vprašati ljudi, kaj si o tem mislijo in se potem lotiti načina uresničevanja. “Pri čemer nikjer ne piše, da ne bi mogli kasneje izvesti še kakšnega referenduma tudi o načinu uresničevanja,” je dodala.

Bah Žibert je izpostavila, da morajo volivci vedeti, o čem odločajo in kakšna bo teža njihove odločitve. Če bi imeli pred sabo zakon, bi natančno vedeli, kaj uvedba preferenčnega glasu pomeni. “Takšna vprašanja so pa zame metanje peska v oči, predvsem pa izigravanje volivk in volivcev,” je dodala.

Kot je uvodoma pojasnila predsednica odbora Tereza Novak (Svoboda), mnenje odbora za kasnejše končno odločanje na seji DZ ni zavezujoče. Če bo DZ na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah.

Back to top button