Odbor DZ za finance bo danes začel drugo obravnavo predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva, da bi sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. Zakonski predlog se sooča tudi s kritikami.
V prvi obravnavi je sredi decembra 48 poslancev presodilo, da je vladni predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Po njem bi na enem mestu poenotili in po pričakovanjih vlade izboljšali upravljanje državnih naložb, vire od tega pa bi demografski sklad porabljal delno za tekoči transfer v pokojninsko blagajno in s tem vsaj manjšo razbremenitev proračuna, delno za akumulacijo sredstev tudi prek vlaganja v nove naložbe, delno pa za ukrepe dolgotrajne oskrbe in družinske politike.
Čeprav gre za dolgo pričakovan sistemski zakonodajni korak, ki ga je obljubljalo več koalicij in do katerega prihaja v luči napovedi o naraščanju bremena staranja prebivalstva za javne finance, so vladne zamisli naletele na precej nasprotovanja.
Sindikati so tako pred prvo parlamentarno obravnavo pozivali, naj se zaradi po njihovem mnenju vsebinske nesprejemljivosti predloga začne novo vsebinsko usklajevanje o njem. Odklonilna stališča so tudi na strani delodajalcev, kritični so v vsaj delu stroke. Kritike npr. letijo na to, da iz predlogov zakonskih določil veje močan vpliv politike, in na nižanje standardov pri upravljanju državnega premoženja, do katerih da bi lahko pripeljala uveljavitev zakonskega predloga v njegovi sedanji podobi.
Na vladni strani medtem ob zavedanju, da demografski sklad ne bo dovolj za naslovitev velikih javnofinančnih izzivov zaradi staranja prebivalstva in da bo za to treba sprejeti še veliko drugih ukrepov, poudarjajo, da gre prek večje učinkovitosti upravljanja državnega premoženja za enega od pozitivnih korakov. V koalicijskih vrstah obljubljajo, da so odprti za vse dobre predloge izboljšav, sprejemanje zakona pa tako predstavlja eno osrednjih vsebinskih vprašanj začetka tega leta.
