Odbor DZ za preoblikovanje uprave za informacijsko varnost v službo vlade

Odbor DZ za notranje zadeve je za obravnavo na seji DZ pripravil dopolnjeni predlog vladne novele zakona o informacijski varnosti, po katerem bi se uprava za informacijsko varnost, zdaj organ v sestavi ministrstva za javno upravo, preoblikovala v samostojno strokovno službo vlade. Predlog je podprlo 11 poslancev, osem jih je bilo proti.

V novo vladno službo naj bi umestili tudi skupino za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave.

S predlogom želi vlada sistemsko urediti in nadgraditi obravnavano tematiko tako na strateški kot na operativni ravni nacionalnega sistema za zagotavljanje informacijske varnosti. Nacionalne in mednarodne izkušnje po oceni vlade kažejo, da so pristojni nacionalni organi za področje informacijske oz. kibernetske varnosti postali ključni deležniki v sistemu za zagotavljanje nacionalne varnosti sodobnih držav. Nova umestitev organa bo dvignila raven koordinacije kibernetske varnosti in dosegla primerljivo ureditev z vodilnimi državami, meni.

Vsakodnevno se soočamo s kibernetskimi grožnjami in ranljivostmi informacijsko-komunikacijskih sistemov, kar bi lahko v primeru uresničitve imelo težko popravljive posledice za državo in gospodarstvo. Obenem je kibernetsko varno predsedovanje Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta po navedbah vlade tudi ključno za ugled države.

V razpravi o predlogu in vloženih dopolnilih koalicije so sodelovali le opozicijski poslanci. Janija Möderndorferja iz LMŠ je zanimalo predvsem, zakaj se mora uprava za informacijsko varnost sploh preoblikovati v službo vlade. Vlada po njegovih besedah sicer navaja, da je treba sistem nadgraditi zaradi varnosti, a če tega ni sposobna zdajšnja uprava, ni pričakovati, da bi to znala služba vlade, je ocenil.

Kibernetska kriminaliteta res postaja vse večja, se je z navedbami vlade strinjal Predrag Baković iz SD. Vendar ima predlog novele po njegovih besedah vrsto pomanjkljivosti. Spomnil je na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, po katerem vladna služba ni pristojna za izvajanje inšpekcijskega nadzora in ga zato ne more izvajati. Glede na to je spraševal, kako bo vlada zagotovila ta nadzor.

Očitno gre spet za rokohitrsko akcijo in osebno kaprico predsednika vlade, povezano z njegovo željo po absolutnem nadzoru nad vsemi sistemi v družbi, pa je menila Nataša Sukič iz Levice. V predlogu je po njenih besedah vse narobe. “Norčujete se iz vseh, ki niso vaši,” je sklenila svojo razpravo.

Pav tako je bil kritičen Andrej Rajh iz SAB. Po njegovi oceni ni potrebe, da bi se uprava selila drugam. Zanimalo ga je, katere cilje bi vlada sploh rada zasledovala s predlogom. Strinja se, da je izzivov na področju digitalizacije res veliko in bi jih bilo treba reševati. “A ne na tak način,” je dodal.

Suverenost Slovenije v kibernetskem prostoru je odločilnega pomena, pa je poudaril Robert Polnar iz DeSUS. Zdajšnja uprava za informacijsko varnost ima po njegovih besedah sicer tri velike pomanjkljivosti, ki se nanašajo na kadrovske, informacijsko-tehnične in finančne vire. A glede na obravnavani predlog po njegovem mnenju ni pričakovati, da bi bil lahko v prihodnosti dosežen kakovosten premik v tej smeri.

Source
STA
Back to top button