Slovenija

Odbor DZ za izobraževanje skozi proračunska dokumenta za leti 2022 in 2023

Odbor DZ za izobraževanje se je seznanil s predlogoma sprememb proračuna za leto 2022 in proračuna za leto 2023. Za prihodnje leto naj bi resor dobil 2,46 milijarde evrov ali 216 milijonov evrov več glede na sprejeti proračun, v letu 2023 pa še nekaj več. Koalicija je pohvalila razvojno naravnanost proračunov, opozicija pa očitala pomanjkljivost.

Predloga zasledujeta potrebe te družbe in predvsem cilje, za katere se ministrstvo zavzema, je na seji odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. “V času, v katerem živimo, in v preteklih letih je nastala na področju izobraževanja, znanosti in šolstva zelo globoka vrzel, ki jo je treba sedaj toliko bolj skrbno zapolniti in usmeriti v prihodnost vse možne potenciale, ki jih imamo,” je poudaril.

Ob tem je izpostavil povečanje sredstev za znanost, prav tako za investicije v šolstvu in športu preko občin, kjer je za 126 projektov predvidenih približno 116 milijonov evrov. Enako po njegovih besedah krepijo visokošolski prostor, kjer je pozornost namenjena tistim smerem, ki so deficitarne in ki jih naša družba najbolj potrebuje. To so medicina, računalništvo in druge.

Na področju srednjega šolstva po njegovih navedbah pričakujejo povečanje generacij in s tem povečano število vpisov. Vrtec za drugega otroka in vse nadaljnje otroke iz iste družine bo brezplačen, je spomnil. V osnovnem šolstvu pa “rahljajo” normative za svetovalne delavce. Za skoraj štiri milijonov evrov se povečujejo proračunska sredstva za izobraževanje odraslih, za 5,2 milijona evrov pa za področje športa, je dodal.

Podrobnejše številke proračunov je v razpravi predstavila Iva Dimic (NSi), ki ocenjuje, da sta dokumenta dobra, ker prinašata več sredstev za srednje in višješolsko izobraževanje. Za prihodnje leto je po njenih navedbah predvideno, da ministrstvo dobi kar 216 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2022, in sicer 44,3 milijona več za znanost in informacijsko družbo, 33,7 milijona evrov več za raziskovalne programe in projekte, dobrih 71 milijonov dodatno za osnovno šolstvo, 3,5 milijona evrov več za glasbeno šolstvo, 19,2 milijona več za višje in visokošolsko izobraževanje, 5,2 milijona več za šport in rekreacijo in več kot 500.000 več za programe za mlade.

Povečanje sredstev je predvideno tudi v predlogu proračuna 2023, in sicer za dobrih 700.000 evrov glede na predhodno leto, je dejala.

V razpravi so opozicijski poslanci opozorili na pomanjkljivost obeh proračunskih dokumentov. Maša Kociper (SAB) je denimo izpostavila negativne posledice epidemije covida-19 na mlade in dopise svetovalnih delavcev javnih zavodov, ki so jih prejeli vsi poslanci. V njih opozarjajo ne samo na kadrovsko pomanjkanje, ampak tudi na duševne stiske otrok, ki jih je covid-19 še bolj poglobil. Prepričana je, da bi se moral proračun okrepiti za nekaj več kot deset milijonov evrov, ki bi jih namenili za zaposlene v vrtcih, osnovnih šolah in za njihovo izobraževanje v prihodnjem letu.

Poslanka koalicijske SDS Mojca Škrinjar je pripomnila, da s povečanjem proračunskih sredstev ne bodo nič dosegli. “Odgovor tega proračuna se mora nanašati na vsebinske spremembe učnih načrtov, poenotenje učnih načrtov in tehnologije, šola mora postati ukvarjanje z otrokom, dijakom, študentom,” je med drugim povedala in dodala, da je proračun primeren.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button