Na Višjem sodišču v Ljubljani je danes potekala obravnava pritožbe na sodbo okrožnega sodišča, ki je nekdanje policijske sindikaliste obsodilo na pogojne kazni zaradi dogovarjanja o prometnem nadzoru nekdanjega ministra Borisa Koprivnikarja. Obramba je v pritožbah izpostavila pomanjkanje znakov očitanih kaznivih dejanj, tožilstvo se ne strinja.
Gre za nekdanje sindikaliste Sindikata policistov Slovenije Vojka Marguča, Miho Sakača, Zorana Petrovića in Denisa Kadirića. Ti naj bi novembra 2015 za takratnega ministra za javno upravo Koprivnikarja organizirali policijsko kontrolo z namenom njegove diskreditacije. Člani Sindikata policistov Slovenije so namreč tedaj stavkali, potekala so pogajanja z vladno stranjo, sindikalisti pa naj bi po prepričanju tožilstva računali, da če bodo ministra zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, da bodo poslabšali njegovo kredibilnost vladnega pogajalca.
Junija lani je sodišče ocenilo, da so očitki upravičeni in je sindikaliste obsodilo na pogojne kazni z dveletno preizkusno dobo. Sakač in Kadirić sta po mnenju sodišča kriva sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi izrabila svoj vpliv na kolege policiste in pri njih posredovala, da bi opravili uradno dejanje, čeprav se to ne bi smelo opraviti. Marguč in Petrovič pa naj bi bila kriva pomoči sindikalnima kolegoma pri kaznivem dejanju.
Na sodbo so se pritožili vsi štirje obtoženi na prvostopenjskem sodišču. Margučev odvetnik Boris Kanduti je v današnji predstavitvi pritožbe med drugim izpostavil, da niso bili podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, prav tako ni podanih znakov naklepa. “Policistoma, ki so ustavili Koprivnikarja, ni nudil nobenih navodil oziroma ne v takšnih obliki, da bi to lahko opredelili kot pomoč,” je dejal.
Kanduti je še izpostavil, da je iz komunikacije v Facebook skupini razvidno, da je po Margučevem mnenju šlo za hec, tudi v nekem drugem pogovoru je zapisal, da ni verjel, da bo do obravnave Koprivnikarja sploh prišlo. Ob tem je problematiziral pridobitev zapisov s Facebooka, saj ocenjujejo, da jih je bilo pridobljenih več, kot je to določala odredba. Kritičen je tudi do tega, da je sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe za imenovanje izvedenca, ki bi se opredelil do izpovedi prič glede suma vdora v njihov sistem.
Zagovornik Sakača, Franci Matoz, višjemu sodišču predlaga, da njegovi stranki izreče oprostilno sodbo ali vrne v ponovno odločanje. Meni, da sodišče v sodbi ne pojasni, od kod ugotovitev, da naj bi bil Sakač funkcionar sindikata, in ne pojasni, kakšno funkcijo naj bi imel. Zgolj njegova vključenost v skupino na Facebooku po oceni obrambe še ne daje odgovorov “na ta odločilna dejstva, ki so povezana z domnevnim vplivom”. Ob tem je še izpostavil, da sindikalni funkcionarji niso mogli odrejati nalog, prijateljski pogovor dveh policistov pa še ne more pomeniti kaznivega dejanja.
Na pritožbi je danes odgovorila višja državna tožilka Mojca Gruden. Po njeni oceni so bili znaki kaznivega dejanja podani že s tem, ko je Sakač policistu naročil, kaj naj stori, in so neodvisni od tega, ali bi jih policist v patrulji upošteval. Tožilstvo tudi ocenjuje, da je policist vedel, da je Sakač sindikalni funkcionar ter da je točno vedel, kdo ga kliče in zakaj. Grudnova je še dodala, da ne gre verjeti zagovoru, da je bila vse skupaj šala.
Kadirića in Petrovića ter njunih zagovornikov na današnjo obravnavo ni bilo, bo pa višje sodišče njihove pritožbe obravnavalo, je napovedala predsednica senata Mateja Lužovec. Odločitev senata višjega sodišče bo pisna.
