- Revščino in razslojenost dodatno povečuje tudi dolgotrajno šolanje na daljavo, saj so mnogi otroci v šoli dobili redne obroke hrane, prav tako niso potrebovali toliko tehnološke opreme.
- S 1. januarjem je začela veljati tudi novost pri pravici do krajšega delovnega časa, ki ni vezana na datum rojstva otroka. Država bo upravičencem zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela povprečja zadnjih 12 plač, vendar ne manj kot od sorazmernega dela minimalne plače.
Epidemija covida-19 je po opažanjih nevladnih organizacij za otroke in družine zelo zarezala v družinske proračune in povečala psihosocialne stiske. A vlada meni, da so protikoronski ukrepi pomagali pomoči potrebnim.
Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste Polje je imela lani 150 odstotkov več klicev družin v stiski za pomoč v primerjavi z letom 2019, v projektu Veriga dobrih ljudi so lani pomagali več kot 1800 ljudem, v projekt Botrstvo v Sloveniji pa se je vključilo več kot 1000 novih varovancev, je za STA naštela predsednica zveze Anita Ogulin.
Z revščino se po njihovih ugotovitvah srečuje vedno več tistih, ki so še pred nekaj meseci lahko dejavno prispevali v družbo. Glede na to so nujne čim prejšnje sistemske spremembe, ki bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše reševanje stisk. “Stiske se bodo le še poglabljale, če socialna zakonodaja ne bo prilagojena aktualnim razmeram,” je posvarila Ogulinova.
Revščino in razslojenost dodatno povečuje tudi dolgotrajno šolanje na daljavo, saj so mnogi otroci v šoli dobili redne obroke hrane, prav tako niso potrebovali toliko tehnološke opreme. Ob tem pa Zveza prijateljev mladine Slovenije, Tom telefon in Nacionalni odbor za otrokove pravice poudarjajo, da dolgotrajno šolanje na daljavo povečuje tudi izoliranost in psihične težave. Pristojne so pozvali, naj pri rahljanju ukrepov dajo prednost odpiranju vrtcev in šol.
V ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer veliko potreb opažajo tudi na področju psihosocialne pomoči, so družinam v stiski namenili že več kot 1030 ur terapij in svetovanj. V učno pomoč, za katero je prav tako veliko potreb, je vključenih že 130 otrok, več kot 500 ljudi pa je lani potrebovalo brezplačno pravno pomoč.
Država s solidarnostnimi dodatki na pomoč najranljivejšim
Država je v zakonodaji za blažitev posledic epidemije covida-19 določila izplačilo solidarnostnih dodatkov najbolj ranljivim skupinam, tako upokojencem, študentom in prejemnikom denarne socialne pomoči. V skladu z zadnjim protikoronskim zakonom je predviden enkratni solidarnostni dodatek tudi za otroke, starše z več otroki in starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Poleg tega bo v času epidemije za 100 evrov višji dodatek za nego otroka.
Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od 1. januarja 2020 dalje.
Nekateri ukrepi vlade, ki so začeli veljati s 1. januarjem in bodo izboljšali socialni položaj družin, pa niso povezani z epidemijo, ampak gre za elemente družinske politike in spodbujanja rodnosti.
Enkratni prejemek ob rojstvu otroka, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka in zdaj znaša 286 evrov, v novem letu znaša 350 evrov. Starševski dodatek se je z 258 evrov dvignil na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej na 402 evra. Toliko znaša tudi najnižje izplačilo materinskega in očetovskega nadomestila.
S 1. januarjem je začela veljati tudi novost pri pravici do krajšega delovnega časa, ki ni vezana na datum rojstva otroka. Država bo upravičencem zagotavljala plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela povprečja zadnjih 12 plač, vendar ne manj kot od sorazmernega dela minimalne plače. Doslej so to razliko namreč zagotavljali iz sorazmernega dela minimalne plače. Tako bodo imeli starši s krajšim delovnim časom osnovo za pokojnino v višini, kakor če bi delali poln delovni čas.
Sindikat upokojencev za popravo krivic iz varčevalnega zakona
Medtem ko se je zaradi epidemije začela že nova gospodarska in socialna kriza, pa upokojenci čakajo na povračilo premalo izplačanih pokojnin še v času prejšnje gospodarske in finančne krize. Zaradi varčevalnih ukrepov so bile pokojnine namreč izplačane v nižjem znesku od določenega v sistemskem zakonu.
“Vlada tudi po decembrski izredni uskladitvi pokojnin v višini dveh odstotkov upokojencem še vedno dolguje izredno uskladitev pokojnin za 3,5 odstotka,” je za STA povedala predsednica Sindikata upokojencev Slovenije pri svobodnih sindikatih Francka Ćetković. Pričakujejo, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti takoj v začetku novega leta predložilo analizo o učinkovanju številnih sprememb pokojninskega zakona na gmotni položaj upokojencev.
-pripravila Polona Šega
