SlovenijaKultura

Ob prelomu leta: Kulturno 2021 med starimi in še neznanimi zgodbami

Poudarki zgodbe
  • Učinki pandemije na stanje v slovenski kulturi po Srakarjevi oceni ne bodo nič drugačni kot na drugih področjih. "Trenutno tavamo v precejšnji zmedi, drugi val je podrl mnoge predstave s konca prvega, zaenkrat še ne znamo razumeti osnovnih vzrokov eksplozije kazalnikov pandemije v septembru in oktobru, bati se je torej zelo nepredvidljive prihodnosti," razmišlja Srakar.

Koronavirus je letos zelo prizadel kulturo. Kot je za STA dejala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, so bili zlasti ranljivi tisti, ki imajo ob javnih sredstvih tudi tržne prihodke. Po mnenju ekonomista Andreja Srakarja je za kulturo minilo še eno nedokončano leto. Oba se strinjata, da bo 2021 leto okrevanja in iskanja rešitev.

Začetni optimizem povozila pandemija

Kot je poudarila Uršula Cetinski, so bili letos januarja v Cankarjevem domu (CD) samozavestni. V letu 2019 je CD obiskalo več kot 540.000 ljudi, kar je kar petina vseh obiskovalcev kulturnih prireditev v Sloveniji. To je bil po besedah direktorice CD vzpodbuden rezultat, ki je pokazal, da je kultura končno okrevala po gospodarski krizi leta 2008.

Vendar pa je pandemija covida-19 že marca spremenila delovanje kulturne hiše. “Letos smo v normalnem obsegu delovali zgolj 75 dni, preostanek leta pa preživeli zaprti ali z omejenim številom obiskovalcev,” je povedala.

Poletje omogočilo nekaj dogodkov v živo

Junija so izvedli Festival dokumentarnega filma ter Jazz festival Ljubljana, ki je deloma potekal v dvoranah CD, deloma pa je bil posredovan po spletu, kjer si ga je ogledalo 40.000 ljubiteljev jazza. Glasbeniki iz tujine so se slovenskim priključili s pomočjo spletnih povezav, “naš festival je postal svetovna uspešnica, predvsem pa spodbuda za umetnike vsega sveta: ponovno rojstvo umetnosti po prvem valu”, je menila Uršula Cetinski.

Julija in avgusta so v Klubu CD začeli z novim ciklom Mala terasa sredi Ljubljane, kjer so slovenski umetniki znova dobili priložnost za stik z občinstvom v živo, prireditve so bile po besedah Uršule Cetinski prav ganljive. Jeseni so izvedli več dogodkov tudi z umetniki iz tujine, novembrskega mednarodnega filmskega festivala Liffe pa niso mogli več pripraviti po slovenskih kinodvoranah.

“Prvič v zgodovini smo ga izpeljali na zahtevo, kar pomeni, da si je bilo mogoče festivalske filme naročiti domov, jih spremljati na televizijskem, računalniškem zaslonu ali po mobitelu,” je pojasnila Uršula Cetinski in poudarila, da si je filme ogledalo najmanj 25.000 ljudi. Novembra se je na splet selil tudi Slovenski knjižni sejem.

Leto 2020 bo za kulturo nedokončano leto

Po besedah sodelavca Inštituta za ekonomska raziskovanja in ljubljanske Ekonomske fakultete Andreja Srakarja je leto 2020 za področje kulture nedokončano leto. V njem so se zgodili nekateri premiki, ki jih je, kot je dejal, sam videl predvsem v začetkih protestniškega gibanja, katerega začetno in močno gonilo so bili prav umetniki in kulturni delavci, “ki pa se zdi, da jim počasi pojema dah”.

“Premiki v smislu dokončnega koraka naprej iz zamrznjenega stanja, v katerem slovenska kulturna politika tava že od nastanka samostojne države. Stanja, ki pa se vedno hitreje sesipa samo vase – z enormno dozo korupcije in klientelizma, srhljivimi aferami, o katerih le beremo, dogodi pa se nikoli nič, nenehnim užaloščenim jadikovanjem kulturnikov, kot da je to edino, česar so zmožni, ter predvsem dolgoletno popolno odsotnostjo kakršnekoli smeri in strateškega razmisleka področja na državni ravni,” je pojasnil.

Po Srakarjevem mnenju v Sloveniji že več kot desetletje nimamo kulturne politike, “slednja de facto ne obstaja, kakršenkoli govor o njej je pogovor o Marsovcih, neobstoječem,” je kritičen Srakar, ki pravi: “Ko te dni poučujem, me je zelo strah povedati resnico: da vsaj v Sloveniji diplomante pričakuje kulturniška džungla, kjer velja samo eno pravilo, pravilo brutalne moči, bojevanja, kot na kakšni fronti – vendar takšni, kjer se vojščaki lastne armade borijo proti samim sebi”.

Umetniki si, kot razmišlja Srakar, sicer želijo le “delati, ustvarjati, slikati, kipariti, muzicirati in skladati, plesati, nastopati, snemati, pisati, pa tega v popolnem razsulu področja že dolgo ne morejo”. Sami pa se “še naprej ukvarjamo z domačijskimi, zapečkarskimi igricami, politikantskimi rušenji enega kulturnega ministra za drugim – ti so bodimo iskreni, res eden večja katastrofa od drugega – ter predvsem načini, kako bi, kakorkoli in kjerkoli že, pristavili k temu še svoj lonček,” je dodal Srakar.

Leto 2021 bo leto okrevanja in številnih neznank

Pandemija covida-19 je zelo prizadela kulturo vsega sveta, vendar pa vsa področja kulture niso bila prizadeta v enaki meri. “Med javnimi zavodi smo najbolj ranljivi tisti, ki imamo v proračunu poleg javnih sredstev tudi visok odstotek lastnega prihodka. Med primerljivi javnimi zavodi na področju kulture je po višini sredstev, ki jih ustvari sam, Cankarjev dom vodilni,” je poudarila Uršula Cetinski in dodala: “Ker zaradi novih razmer umetniških in poslovnih ciljev nismo mogli uresničiti, smo uporabili protikoronske spodbude države in letošnje leto preživeli”.

Leto 2021 bo po oceni Uršule Cetinski leto okrevanja. Kakšna bo hitrost vračanja kulture v javno življenje, bo po njenem mnenju odvisna tudi od učinkovitosti cepiva. Tudi prihodnje leto bo za kulturo leto izrednih razmer, saj ostaja veliko neznank. “Edino, na kar se lahko z gotovostjo zanesemo, sta nepremagljiva moč umetnosti in trdna vez med človekom in umetnostjo, kar je tudi poglavitna srž našega poslanstva,” je poudarila direktorica CD. “Programsko smo pripravljeni, v visokem štartu čakamo na odrešilni pok, ki bo pomenil, da spet lahko prižgemo odrske luči. Smo v času platonske ljubezni. Brez dotikov in telesne bližine. Pa je vendarle ljubezen,” je optimistična Uršula Cetinski.

“Zdi se, da se področju kulture ne piše nič dobrega,” meni Srakar, ki kulturi želi “vsaj kakšen korak naprej oziroma, da bi vseeno našli še kakšen rešilni vzvod in ‘čakali na Godota’ še mesec ali leto več”. Zaveda se, da “to ni nobena tolažba”, se pa boji, “da se bolj realna pot v urejeno področje trenutno res zdi le še kot oddaja na televizijskem programu oddaljene države”.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button