Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je po februarski seji, ki je bila posvečena slovenski kinematografiji, izrekel za celovito prenovo zakonodaje na področju filma in avdiovizualne dejavnosti. Sklepe o tem je oblikoval korespondenčno, v njih pa se je med drugim zavzel tudi za prenovo sistema izbire filmskih projektov in podporo digitalizaciji.
Člani NSK Uršula Cetinski (predsednica), Mitja Čander, Andrej Gaspari, Maša Jazbec, Jurij Krpan in Marko Vatovec so po tem, ko so jim trenutno stanje in zagate predstavili gosti iz različnih institucij, sklenili, da bi bilo za doseganje večjih sinergijskih učinkov smiselno združevanje institucij na področju filma, v oblikovanje prenove zakonodaje pa bi se vključili vsi deležniki, ki jih prenova zadeva.
V okviru celovite prenove filmske in avdiovizualne dejavnosti naj se posebna pozornost nameni infrastrukturnemu, tehnološkemu in kadrovskemu razvoju digitalizacije in digitalnemu restavriranju slovenske filmske in avdiovizualne dediščine, predlagajo člani NKS. Kot možnost, da se to pospeši, omenjajo vire, ki jih omogočata zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi in kohezijska politika 2021-2027.
Pri prenovi področja naj se upošteva tudi kinematografsko mrežo in prikazovalce, ki delujejo v javno dobro in se posvečajo prikazovanju kakovostnih filmskih vsebin ter kulturni vzgoji in izobraževanju. Poleg tega člani NSK predlagajo, naj se jim v letošnjem letu zagotovi pomoč zaradi 70-odstotnega izpada prihodka od prodaje vstopnic.
NSK predlaga tudi, da ministrstvo za kulturo s sprejetjem potrebnih ukrepov in sklenitvijo pogodbe najkasneje do konca marca omogoči Slovenskemu filmskemu centru (SFC) objavo novih razpisov in s tem nemoteno delovanje v letošnjem letu ter da v primeru Viba filma “razreši problem, ki v letu 2021 nastane zaradi uveljavitve zakona o stvarnem premoženju, ki Vibi nalaga, da prihodek najemnin (okoli 40 odstotkov celotnega proračuna), s katerim sofinancira izvajanje javne službe, vrača v proračun”.
V primeru Vibe predlaga še, da se z ustanoviteljem uskladi strategijo, ki bo v naslednjem petletnem obdobju omogočila njen razvoj na področju investicij in nakupa opreme. Poleg tega NSK še predlaga, da vodstvo RTV Slovenija v programskih in finančnih strategijah več pozornosti in teže nameni igranemu programu RTV Slovenija.
Kot so sporočili z NSK, je na februarski seji direktorica SFC Nataša Bučar opozorila na pomanjkljivosti trenutne ureditve. Med drugim je opozorila na zastarelo zakonodajo, neusklajenost predpisov, katere posledice so se pokazali lani, ter na razpršenost institucij – poleg SFC so to še Viba, Kinoteka in Slovenski filmski arhiv znotraj Arhiva RS.
Opozorila je tudi na finančno in kadrovsko podhranjenost SFC ter njegovo popolno odvisnost od proračunskih sredstev, ker zakon o SFC ne omogoča izvenproračunskega financiranja agencije. Predlagala je celovito in celostno prenovo zakonodaje, prenovo izbire filmskih projektov ter okrepitev gospodarskih dejavnosti na področju filma in avdiovizualne dejavnosti.
Stanje so predstavili tudi urednik igranega programa TV Slovenija Jani Virk, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler, direktor Filmskega studia Viba film Ljubljana Vojko Stopar in predsednik Art kino mreže Jure Matičič.
V.d. direktorja direktorata za medije na ministrstvu Uršula Menih Dokl je povedala, da bo ministrstvo pripravilo predlog zakona o slovenskem avdiovizualnem prostoru, pri čemer bodo razvijali tako avdiovizualno industrijo kot film. Cilji pri tem so vključiti vse deležnike tega področja, zagotoviti zunajproračunska sredstva ter področje umestiti med ministrstva za kulturo, gospodarstvo in finance. Rešitve vidijo v združevanju javnih zavodov, opredelitvi zunajproračunskih virov financiranja ter povišanju proračunskih sredstev.
Minister Vasko Simoniti je izrazil upanje, da bo v mesecu ali dveh prišlo do rezultata, o katerem bodo lahko javno govorili. Sicer pa je ministrstvo po njegovih besedah v letošnjem letu za film rezerviralo devet milijonov evrov, v okviru t.i. kulturnega evra dodatnih pol milijona, za RTV Slovenija pa 1.750.000 evrov, kar je skupaj 11 milijonov evrov, še piše v sporočilu za javnost.
