AktualnoSlovenijaZanimivosti

Novi superračunalniki pomemben korak v slovenskem raziskovalnem prostoru

Projekt nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur bo pomembno prispeval h krepitvi nacionalnih visokozmogljivih računskih kapacitet, tako za potrebe slovenskega raziskovalno-inovacijskega kot tudi gospodarskega prostora, je na današnji zaključni slovesnosti ob koncu projekta povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

 

Po besedah Kustečeve je bil projekt HPC RIVR zasnovan tako, da bo prispeval tudi h krepitvi povezav med nacionalnimi in mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami, še bolj bo spodbudil sodelovanje z razvojnimi oddelki v gospodarstvu ter odprl vrata k aktivnejšemu vključevanju v širši mednarodni prostor.

“Projekt na prvo mesto postavlja celostno vizijo, ki zasleduje horizontalno usmerjen cilj v mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s področji slovenske strategije pametne specializacije,” je še dodala ministrica in spomnila, da je projekt vreden 20 milijonov evrov, pri tem pa je bilo 16 milijonov evrov namenjeno opremi. Osemdeset odstotkov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, ostali denar je prispevala država.

V sklopu projekta so bili vzpostavljeni prototipni superračunalniki Maister na mariborski univerzi, Trdina na novomeški Fakulteti za informacijske študije (FIŠ) ter Vega na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (Izum).

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je izrazil veselje, da nova oprema Slovenijo uvršča med države z razvito superračunalniško tehnologijo, namenjeno slovenskim raziskovalcem in industriji, ki bo bistveno povečala konkurenčnost naše države na mednarodnih trgih in v znanstveni sferi.

“Cilj projekta je odkrivanje novih področij raziskav in razvoj novih storitev v segmentih, ki pomembno zaznamujejo globalne trende raziskav in razvoja,” je dejal Kačič in poudaril, da je HPC RIVR zasnovan kot splošno namenski center, ki bo pokrival potrebe različnih raziskovalnih skupin in projektov in omogočil obdelavo velike količine podatkov ter hitro izmenjavo z ostalimi računskimi centri.

Z zagonom superračunalnika Vega se bo Slovenija po njegovih besedah zarisala na zemljevid sedmih evropskih držav, ki bodo z medsebojnim povezovanjem centrov predstavljale odgovor Evrope na globalne izzive vse hitrejšega tehnološkega razvoja sodobne družbe.

Po besedah vodje projekta Zorana Rena gre v prvi vrsti za infrastrukturni projekt, s katerim so vzpostavili superračunalniško infrastrukturo, ki bo odgovarjala zahtevam slovenske znanosti. Pri tem je najpomembnejša pridobitev produkcijski superračunalnik Vega, ki velja za 40. najzmogljivejšega na svetu, Slovenija pa bo postala 13. država po najzmogljivejši tovrstni infrastrukturi na svetu.

“Za slovensko znanost to pomeni, da smo za vsaj 40-krat povečali računalniške zmogljivosti države,” je pojasnil Ren in napovedal nov razvoj na področju, ki so ga doslej izvajali le na omejenem številu institucij ter strojno opremo, s katero se bodo lahko še bolj odločno lotili izzivov digitalizacije.

Kot je pojasnil direktor Izuma Aleš Bošnjak, so opremo prevzeli 10. marca, nato pa so opravljali optimizacijo in predprodukcijo superračunalnika. Vega bo po njegovih besedah za obratovanje dokončno pripravljena aprila in bo omogočala sodelovanje v velikih mednarodnih raziskovalnih projektih.

Pridobitve svojega superračunalnika se je razveselil tudi dekan FIŠ Matej Makarovič, ki je dejal, da ima njihova fakulteta na tem področju že bogate izkušnje, saj sodelujejo pri različnih mednarodnih projektih. Prav tako so že doslej razpolagali s superračunalnikom Rudolf, ki pa s Trdino dobiva precej močnejšega naslednika, je poudaril.

Source
STA
Back to top button