Novi domači evroposlanci in poslanke

Kratek oris strank, ki se potegujejo za poslanska mesta v Evropskem parlamentu

V Sloveniji bodo volitve v Evropski parlament potekale v nedeljo, 9. junija 2024.  Volivci bomo izvolili devet poslancev Evropskega parlamenta, enega več kot leta 2019. Poslanci iz Republike Slovenije so voljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice, s tajnim glasovanjem, za pet let. Volilni sistem je proporcionalen, s preferenčnim glasovanjem, pri čemer imajo volivci možnost vplivati na izbiro kandidatov in ne samo na izbiro političnih strank. 

GIBANJE SVOBODA

(Skupina Renew Europe)

Gibanje Svoboda (GS) je del evropske politične skupine Renew Europe, ki stavi predvsem na mirno in stabilno Evropsko unijo, kjer so države trdno povezane. V GS si želijo več soodločanja državljanov, dostopno javno zdravstvo in podpirajo zeleni prehod. Podpirajo ideje o močni in povezani skupnosti, o zavezništvu med generacijami, opolnomočenju prek znanja in veščin, zeleno politiko, dostopno zdravje in varno ter trajnostno energetsko prihodnost. Menijo še, da je med prioritetami EU ukvarjanje z mladimi, predvsem ustrezno reševanje fenomena »bega možganov« ter da se kaos upravljanja epidemije ne sme ponoviti. So tudi edini, ki v programu poudarjajo pomen duševnega zdravja. 

Nosilka liste je Irena Joveva, poleg nje se za glasove potegujejo še Matej Grah, Janja Sluga, Jure Leben, Tamara Vonta, Marjan Šarec, Maša Kociper, Uroš Brežan ter Vojko Volk.

Referendumska vprašanja: ZA uporabo medicinske konoplje, ZA preferenčni glas, ZA pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. 

RESNI.CA

Izvenparlamentarna stranka Resni.ca, ki je nastala iz protestnega gibanja proti vladnim ukrepom med epidemijo covid-19, se prvič podaja na evropske volitve. V Resni.ca so navedli, da se zavzemajo za močno Evropo, ki suvereno odloča o svoji prihodnosti. Državne meje morajo po njihovem mnenju predstavljati zaščito državljanov ter ohraniti nacionalno samostojnost odločanja glede migracijske, zdravstvene in energetske politike, glede LGBT politike in podobnih agend. V Resni.ca nasprotujejo tudi vmešavanju »tujih agend v našo zdravstveno politiko«, poudarjajo ohranitev tradicionalnih vrednot, družinskega življenja in nacionalne identitete. Napovedujejo tudi boj proti zeleni agendi, saj »z okoljevarstvom nima veze, pomeni zgolj totalitarizem, obdavčevanje in siljenje naših državljanov v ekonomsko neupravičene investicije«. Borijo se tudi za ohranitev gotovine kot plačilnega sredstva.

Na kandidatni listi je predsednik stranke, kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović. Poleg njega se za vstop v Evropski parlament potegujejo še Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, Sabina Senčar, Stanko Pušenjak, Bojan Potočnik, Katja Kokot in Neven Polajnar.

Referendumska vprašanja: ZA uporabo konoplje v osebne in medicinske namene. 

LEVICA

(Stranka Evropske levice)

Levica bo v Evropi zastopala socialne vrednote – solidarnost, vključenost in predvsem dostojno življenje za vse. Zavzemajo se za spremenjeno, a še vedno skupno obrambno politiko EU, ki bo temeljila na načelih miroljubnega reševanja sporov in sobivanja. Podpirajo tudi zeleni prehod, k migracijam pa da je treba pristopiti diametralno nasprotno kot desne stranke, torej brez hujskanja, dezinformacij in sovraštva.

Stranka Levica je za nosilko liste izbrala Natašo Sukič, poleg nje se bodo za glasove potegovali še Luka Mesec, Dan Juvan, Katja Sluga, Fahir Gutić, Zdenka Badovinac, Luka Omladič, Svetlana Slapšak in Tara Kristan.

Referendumska vprašanja: ZA preferenčni glas, ZA pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ZA uporabo konoplje za medicinsko in osebno rabo.

SDS 

(Evropska ljudska stranka, Krščanski demokrati)

SDS se zavzema za zaščito evropskega načina življenja, za varno Evropo, za razvito Slovenijo v Evropi, za Evropo za vse generacije, za Slovenijo v demokratični Evropi in za Evropo narodov. Kljub temu si predstavljajo drugačno Evropo, saj je po njihovem mnenju »z odprtimi mejami in zelenim prehodom šlo predaleč«. Sicer jih skrbi varnost »v vseh pogledih«. V SDS nasprotujejo »ilegalnim« migracijam in se zavzemajo za različne ukrepe, ki bi jih preprečevale. Do zelenega prehoda so skeptični, saj naj bi le »selil umazano industrijo drugam« in naj bi predstavljal »ekološko past«.

Poleg nosilke liste, trenutne evroposlanke Romane Tomc, listo SDS sestavljajo še Milan Zver, Aleš Hojs, Franc Breznik, Branko Grims, Franc Kangler, Alenka Forte, Karin Planinšek in Zala Tomašič.

Referendumska vprašanja: NE uporabi konoplje, NE preferenčnemu glasu, NE pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. 

DESUS & DD (Dobra država)

Stranki DeSUS in Dobra država sta oblikovali skupno listo in upata na en poslanski mandat. Med drugim so v stranki skeptični do Nata, saj naj bi ta predstavljal le »orodje ohranjanja ameriške svetovne hegemonije«, zato se zavzemajo tudi za ponoven referendum o članstvu v Natu. Sicer se zavzemajo za mir, med pomembnimi izzivi pa vidijo tudi podnebne spremembe, socialno pravičnost, dolgotrajno oskrbo, demografijo in suverenost držav članic, tudi na področju zdravstva. Glede zdravstva so namigovanja o »anticepilskem sentimentu« liste zavrnili. 

Poleg nosilca Uroša Lipuščka bodo na kandidatni listi še Doroteja Novak Gosarič, Anton Balažek, Darinka Mravljak, Drago Bulc, Saša Pavček, Stojan Lipolt, Natalija Tripković ter Bogomir Kovač.

Referendumska vprašanja: ZA uporabo konoplje za medicinsko in osebno rabo.

VESNA 

(Zeleni Evrope)

Vesna – zelena stranka je oddala kandidatno listo na svetovni dan Zemlje, kar je v skladu z njihovimi glavnimi cilji – varstvom okolja. Njihova kampanja bo temeljila na vprašanju pravičnega zelenega prehoda »kot enega ključnih vprašanj naše varnosti v prihodnje«, pri čemer je pomembno tudi upravljanje z viri ter načela trajnostnega razvoja, ki se dotikajo vseh področij naših življenj. So za pravičen zeleni prehod, ekološko kmetijstvo, hrano, za zdravje in enake možnosti za vse. Po lastnih besedah so tudi edina stranka, ki se posebej zavzema za pravice živali in žensk. V okviru socialne pravičnosti se zavzemajo zlasti za zmanjšanje obdavčitve zaposlenih in obdavčitev ultra bogatih z uvedbo minimalne stopnje davka na kapitalske dobičke in evropski davek na premoženje. Radi bi zaustavili izogibanje plačilom davkov s strani multinacionalk. Glede migracij menijo, da bi morala EU odpravljati razloge zanje ter se posvetiti integraciji. 

Poleg Vladimirja Prebiliča so na listi Vesne še Urška Zgojznik, Klemen Belhar, Marike Grubar, Uroš Macerl, Andreja Marolt, Ibrahim Nouhoum in Saša Fras.

Referendumska vprašanja: ZA preferenčni glas, ZA pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,  ZA uporabo konoplje za medicinsko in osebno rabo.

SLS

(Evropska ljudska stranka, Krščanski demokrati)

Stranka SLS v svojem programu med drugim navaja prizadevanja za slovenskega kmeta, energetsko neodvisnost in ohranitev evropskega načina življenja. V prvi vrsti poudarjajo, da bi močno EU za vse generacije in socialne skupine zagotavljali s prizadevanji za razvoj podeželja in krepitvijo prehranske neodvisnosti, razvojem urbanega prostora, digitalizacijo, zagotavljanjem prilagodljive kohezijske politike in utrjevanjem identifikacije evropske skupnosti.

V središču prizadevanj SLS je tudi krepitev skupne zunanje in varnostne politike in skupno varovanje meja pred nezakonitimi migracijami oziroma njihovo preprečevanje. Na primeru Ukrajine in Bližnjega Vzhoda se zavzemajo za varnostno močnejšo in samostojnejšo EU. V SLS poudarjajo tudi pomen energetske neodvisnosti, pri čemer kot eno od rešitev vidijo krepitev vloge jedrske energije in pa trajnostnega zelenega prehoda, ki bi ga po njihovem mnenju lahko dosegli predvsem z inovacijami v energetiki, kmetijstvu in prometu.

Nosilec liste je Peter Gregorčič, poleg njega kandidirajo še Marko Balažic, Franc Bogovič, Sara Ahlin Doljak, Mija Aleš, Franc Pukšič, Nina Strah, Aljaž Barlič in Kaja Galič.

Referendumska vprašanja: PROTI referenčnemu glasu, PROTI pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, PROTI uporabi konoplje. 

NIČ OD TEGA

Stranka Nič od tega deluje kot satirična stranka, čeprav zatrjuje, da je čisto resna. Zavzema se za legalizacijo korupcije, vladanje svetu in spremembo političnega sistema po celotnem vesolju. Med vrsticami njihovih satiričnih zapisov lahko najdemo kritiko Evropskega parlamenta, kjer se po njihovih besedah »dejansko ne odloča o ničemer«, za mesta v parlamentu se borijo zaradi denarja, ki ga bodo potem po lastnih besedah porabili na državnozborskih volitvah. Ob vložitvi liste so (čisto resno) sporočili, da si želijo preboja v Evropski parlament, da bo njihova kampanja temeljila na satiri ter da bodo obstoječi politiki nastavili ogledalo. 

Poleg nosilke liste Violete Tomić se za evropske poslance potegujejo še Darko Hribar, Tjaša Zorc Rupnik, Janez Stariha, Alenka Pečnik, Gregor Jankovič, Amadeja Kugl, Tomaž Makovec in Alberto Avguštinčič.

Referendumska vprašanja: ZA uporabo konoplje za medicinsko in osebno rabo. 

SD (Socialni demokrati)

(Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov)

V SD so prepričani, da Evropa potrebuje odločen, solidaren odziv na draginjo ter skrb za socialno najranljivejše. Med ukrepi predvidevajo uvedbo davka na izredne dobičke korporacij, spremembo pravil o DDV za zmanjšanje cen ključnih prehranskih izdelkov, programe gradnje javnih najemnih stanovanj, regulatorno vlogo EU za zaščito delavskih pravic ter regulacijo delovanja spletnih platform kot sta Uber in AirBnb. Zavzemajo se za socialno pravičen zeleni dogovor, gospodarsko inovativnost, krepitev skupne zunanje in varnostne politike, ki bo poudarila politiko miru in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Pomembno je tudi ustrezno urejanje migracijskih in azilnih politik.

Na listi so poleg nosilca Matjaža Nemca še Milan Brglez, Mojca Kleva Kekuš, Aleksander Jevšek, Lucija Karnelutti, Matevž Frangež, Aleksandra Vasiljević, Primož Brvar ter Neva Grašič.

Referendumska vprašanja: ZA preferenčni glas, ZA pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,  ZA uporabo konoplje za medicinsko in osebno rabo.

NSi

(Evropska ljudska stranka, Krščanski demokrati)

Stranka Nova Slovenija pred evropskimi volitvami v ospredje postavlja potrebo po močnem gospodarstvu, pametnem zelenem prehodu, izboljšanju položaja kmetov in kmetij, večji varnosti in izboljšanju upravljanja migracij. Nasprotujejo pretirani birokraciji, saj da zavira (gospodarsko) inovativnost, k čemur bi lahko prispevala tudi umetna inteligenca. Zeleni prehod v NSi vidijo kot dejstvo, vendar opozarjajo, da mora biti premišljen in »ne sme uničiti naše industrije in ljudi pahniti v revščino«. Varnostna vprašanja bi reševali skozi povečevanje obrambnih izdatkov posameznih držav in krepitev evropske obrambne industrije.

Na kandidatni listi NSi kandidirajo Matej Tonin, Katja Berk Bevc, David Klobasa, Mojca Erjavec, Mojca Sojar, Janez Cigler Kralj, Vida Čadonič Špelič, Jernej Vrtovec ter Ljudmila Novak.

Referendumska vprašanja: NE uporabi konoplje, NE preferenčnemu glasu, NE pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. 

ZELENI SLOVENIJE 

Zeleni Slovenije v svojem programu izpostavljajo varovanje našega planeta. V okviru zdrave hrane in kmetijstva se zavzemajo za slovensko pridelavo hrane in oživitev podeželja in pokrajine. Kot svojo osnovno vrednoto navajajo varovanje našega planeta in čiste pitne vode. Hkrati se zavzemajo za pošteno plačilo in dostojanstvo delavstva in starosti. Skrbi jih slaba samooskrba v državi, saj naj bi bila s tem ogrožena suverenost države. Kot eno od zelo pomembnih točk Zeleni poudarjajo mlade, šport in znanost. Zavzemajo se za večje financiranje športnikov in hkrati podpirajo tudi več športa v izobraževalnem procesu in več posluha za mlade.

Na prvem mestu liste je Klemen Grošelj, sledijo še Nada Pavšer, Bogomil Knavs, Vesna Lavtižar,  Milan Gabrovec, Valerija Korošec, Renato Volker, Mojca Šetinc Pašek in Aleksander Merlo.

Referendumska vprašanja:  PROTI preferenčnemu glasu, ZA pomoči pri končanju prostovoljnem končanju življenja, ZA uporabo konoplje.

Po volitvah?

Po raziskavi, ki jo je prejšnji teden opravil inštitut Mediane, je najverjetnejši scenarij, da SDS osvoji štiri mandate, Gibanje Svoboda dva, Vesna, SD in NSi pa po enega. Izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta bodo po volitvah oblikovali politične skupine. Na prvem plenarnem zasedanju, ki bo od 16. do 19. julija v Strasbourgu, bodo poslanci nove sestave izvolili predsednika Evropskega parlamenta, pred tem čaka zahtevna kadrovska sestavljanka pri iskanju dogovora o imenovanjih na ključne položaje v evropskih institucijah.

 

Back to top button