SlovenijaGospodarstvo

NLB z aprilom uvaja ležarine za fizične osebe za stanja nad 250.000 evrov

NLB bo z aprilom uvedla nadomestilo za visoka stanja na osebnih računih in paketih, varčevalnih računih, postopnih varčevanjih in depozitih. Stanja na teh računih se bodo seštevala, nadomestilo pa se bo zaračunalo za povprečna mesečna stanja nad 250.000 evrov. Nadomestilo ali ležarina bo znašala 0,04 odstotka mesečno.

 

Ležarino bo banka obračunala z majem, so danes sporočili iz NLB. To pomeni, da bo stranka, če bo imela ves april 50.000 evrov nad mejo 250.000 evrov, za to plačala mesečno 20 evrov, so pojasnili. Nadomestilo zadeva zelo majhno število strank, nekaj 100 iz mreže in nekaj več iz privatnega bančništva, po pisanju Financ okoli 300.

Uvedbo ležarin tudi za fizične osebe je prvi mož največje banke v državi Blaž Brodnjak napovedal pred kratkim. “V prvi polovici 2021 je velika verjetnost, da bodo v Sloveniji uvedene ležarine, verjetno postopoma in v zadnjem koraku za denarne vloge nad 100.000 evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij,” je nedavno dejal v pogovoru za Delo. Za nižje zneske od 100.000 evrov jih v NLB ne nameravajo uvajati.

Podobno je v analizi februarja lani ugotavljala Banka Slovenije. V bankah v Sloveniji ni pričakovati splošne uvedbe negativnih obrestnih mer ali ležarin za vloge gospodinjstev na vpogled, vsaj ne za tiste do 100.000 evrov. Če pa bi do tega vendarle prišlo, bi se najverjetneje spremenila struktura, saj bi se vloge na vpogled v večji meri prelile v vezane vloge, so navedli analitiki centralne banke.

V okolju negativnih obrestnih mer, ki traja od sredine 2014, so nekatere banke v tujini in v Sloveniji negativno obrestno mero Evropske centralne banke prenesle na podjetja, druge finančne organizacije in državo. Nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemskem, Danskem in v Švici so negativne obrestne mere ali ležarine uvedle tudi za fizične osebe, a večinoma za vloge velikih vrednosti, torej nad 100.000 evrov.

Slovenska gospodinjstva so konzervativna, vrednost bančnih vlog in stopnja varčevanja sta visoki. V Banki Slovenije so nedavno ocenili, da bo povprečna stopnja varčevanja v letu 2020 rekordno visoka. Po podatkih centralne banke iz februarja lani je bilo gospodinjstev, ki so imela v banki nad 100.000 evrov, en odstotek, a so imela v znesku veliko oz. 36 odstotkov vseh vlog na vpogled.

V Banki Slovenije so ocenili, da bi nekatere fizične osebe sprejele tudi negativne obrestne mere ali ležarine. Najverjetneje pa bi ob spremenjeni ponudbi bank del vlog na vpogled prešel na vezane vloge. Večina bank je namreč napovedala, da bi se na morebiten odliv depozitov odzvala s spremembami v poslovni politiki oz. ponudbi.

Če bi prišlo do uvedbe negativne obrestne mere ali ležarine in bi zato prišlo do odliva bančnih vlog, se pojavi vprašanje, kam bi te vloge šle. Alternativne naložbe bi morale biti podobne depozitom – z visoko likvidnostjo in nizkim tveganjem, teh pa trenutno ni in bi jih bilo treba oblikovati, so v lanski analizi ugotovili v Banki Slovenije.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button