Na Brdu pri Kranju poteka slovesnost ob 100-letnici delovanja NIJZ, na kateri so predstavili najpomembnejše mejnike in dosežke na področju javnega zdravja v Sloveniji. Častna pokroviteljica obletnice, predsednica republike Nataša Pirc Musar se je ob tem zaposlenim na inštitutu zahvalila za njihov prispevek k boljšemu javnemu zdravju.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kot institucija prispeva pri ozaveščanju in prepoznavanju tako pozitivnih kot negativnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje prebivalcev, ter spodbuja odločitve za kakovostnejši življenjski slog, je poudarila predsednica.
“Ravno vi na NIJZ izvajate veliko preventivnih programov, ki prispevajo k boljšemu zdravju in blaginji prebivalcev Slovenije. Ne smemo pozabiti, da le zdravi prebivalci lahko veliko prispevajo k ekonomski in družbeni rasti države,” je dejala.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je povedal, da je 100 let javnega zdravstva velik dosežek, ki ga je vredno praznovati.
Na inštitutu omogočajo strokovno podporo pri oblikovanju strategij in politik na področju javnega zdravja ter so ključni partner pri krepitvi in ohranjanju javnega zdravja v Sloveniji, je poudaril. Ob tem je dejal, da je po oceni nekaterih mednarodnih institucij Slovenija ena od vodilnih držav v Evropi na področju preventive in presejalnih programov, tudi po zaslugi NIJZ.
Generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec je spomnil na nedavno obdobje epidemije covida-19 in dodal, da je ravno preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni eden najpomembnejših dosežkov 21. stoletja.
Poleg obravnave nalezljivih bolezni pa javno zdravje bogatijo tudi drugi pomembni dosežki in mejniki – laboratorijska diagnostika, pa tudi prepoznavanje in obvladovanje tveganj nenalezljivih bolezni, med njimi odvisnosti, je pojasnil.
Na slovesnosti so izpostavili tudi številne dosežke na področju javnega zdravja v Sloveniji, med njimi, da smo v Sloveniji ohranili obvezno cepljenje otrok in mladostnikov, preventivno delovanje v srednjem življenjskem obdobju pa je vodilo v podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Inštitut med drugim deluje tudi na področju zmanjševanja uporabe tobačnih izdelkov in na področju skrbi za duševno zdravje.
Dogodka so se udeležili tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, direktorica Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Andrea Ammon, direktor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami Alexis Goosdeel in regionalni evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Henri P. Kluge.
Letos obeležujemo 100 let javnega zdravja in 100 let NIJZ. NIJZ ima dolgoletno tradicijo, saj začetki njegove dejavnosti segajo v začetek prejšnjega stoletja. Julija leta 1923 so namreč v Ljubljani slovesno odprli Higienski zavod.
