AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Nevladniki še naprej pozivajo k umiku novele zakona o vodah

Poudarki zgodbe
  • Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je poudaril, da tako pomembne spremembe v zakonodajo ne morejo priti zadnjo minuto, ampak so pred njimi potrebne strokovne analize. "Če je ministrstvo za okolje mnenja, da je treba zakon o vodah spremeniti, naj se to naredi tako, kot je treba, in to je z vključevanjem strokovne javnosti in celovite javne obravnave," je poudaril.

Predstavniki nevladnega sektorja so danes ponovno pozvali k umiku novele zakona o vodah, ki jo je prejšnji teden potrdil odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. “To nam prižiga rdeče luči. Vlak, ki pelje naše osnovne pravice do pitne vode, drvi naravnost v prepad,” je prepričan Uroš Macerl iz Eko kroga.

Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so govorniki ponovno opozorili na sporna določila novele. Med njimi sta zlasti dve: ena prinaša možnost izjem od prepovedi gradnje proizvodnih objektov in naprav z rabo nevarnih snovi ter vzpostavljanja odlagališč odpadkov na vodovarstvenem območju, druga pa bi omogočila posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Macerl je opozoril tudi na pojasnila okoljskega ministra Andreja Vizjaka na seji parlamentarnega odbora, da so nekatera določila v novelo prišla po javni obravnavi, in sicer na predlog gospodarskega ministrstva. “Če je stvar tako preprosta, da se samo pogovoriš z ministrom za gospodarstvo, ki ti pove svoje želje, nato pa izključiš vse deležnike in to pelješ skozi postopek, nekaj teče res narobe,” je bil prepričan. “V takih situacijah se civilna družba mora odzivati.”

Po besedah Macerla zakon “odpira vrata pekla”. Navedel je, da spremembam zakonodaje nasprotuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, proti so se izrekle komunale, zdravstvena stroka, varuh človekovih pravic in nenazadnje tudi strokovna javnost s področja voda. “To ni več okoljska tema, odločamo o tem, v kakšni družbi in v kakšnem okolju bomo prihodnje živeli in kaj čaka naslednje generacije,” je izpostavil.

Barbara Čenčur Curk iz GWP – Globalnega partnerstva za vodo Slovenije je posvarila, da se z novelo bistveno zmanjšuje zaščita virov pitne vode, kar je v nasprotju z ustavno pravico do pitne vode. Opozorila je pred prenašanjem pristojnosti odločanja z vladne ravni na raven ministrstva. “Ministri se menjajo na dve, na eno leto, vsak nov minister bo odobril en, drug, tretji poseg. Gre za seštevanje tega,” je navedla.

Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je poudaril, da tako pomembne spremembe v zakonodajo ne morejo priti zadnjo minuto, ampak so pred njimi potrebne strokovne analize. “Če je ministrstvo za okolje mnenja, da je treba zakon o vodah spremeniti, naj se to naredi tako, kot je treba, in to je z vključevanjem strokovne javnosti in celovite javne obravnave,” je poudaril.

“Že trenutna zakonodaja ima težave z dejanskim izvajanjem nadzora in prihaja do različnih okoljskih nesreč in onesnaženj pitne vode,” je dodal Stegel. Obstoječo zakonodajo bi torej kvečjemu morali zaostriti, ne pa dodajati izjem, okrepiti bi bilo treba tudi inšpekcijske službe.

Vprašal se je tudi, katera podjetja potrebujejo izjemo za odlagališče nevarnih odpadkov ali proizvodnjo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih. “Država mora usmerjati gospodarstvo v pravo smer. Če gospodarstvo najlažje zasluži na račun okolja in zdravja ljudi, se bo v to smer tudi razvijalo. To pa je napačna smer razvoja za Slovenijo,” je prepričan.

Spremembam zakonodaje nasprotujejo tudi Mladi za podnebno pravičnost. Pitna voda bo namreč v luči podnebnih sprememb vse bolj pomembna, je opozorila Maša Cvetežar. “Zdi se mi nepravično, da generacije, ki so dobile v roke ohranjeno in dobro zaščiteno čisto pitno vodo v Sloveniji, to nam želijo vzeti,” je dejala.

Macerl je sicer prepričan, da je delovanje vlade “zelo premišljeno” in da gre “za veliko prevaro”, ki se pripravlja na več stopnjah. V tej luči je opozoril na zastavljene spremembe zakona o varstvu okolja in gradbenega zakona.

Gradbeni zakon bi prinesel določilo, da javni zavodi, ki dajejo strokovna mnenja glede posegov v okolje, ne bi mogli več izdati negativnega mnenja za posege z velikimi vplivi na okolje, kot so gradnje na občutljivih območjih. Po zakonu o varstvu okolja pa državne naravovarstvene institucije ne bi mogle izdati več negativnih mnenj pri postopkih presoje vplivov na okolje. Mnenjedajalec namreč lahko odloči le, da je projekt ustrezen ali pa da ga je treba spremeniti. Možnost negativnega mnenja ni več predvidena, je navedel Macerl.

Nevladniki bodo sicer še naprej apelirali na poslance tako koalicije kot opozicije, naj spremembe zakona zavrnejo. Sicer pa omenjajo tudi možnost ustavne presoje, prepričani so tudi, da bi bil v njihov prid izid morebitnega referenduma.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button