AktualnoSlovenijaGospodarstvo

Nevladnik Uroš Macerl: Referendum bo signal za sedanjo in prihodnje vlade – sredinske, leve in desne

Referendum o noveli zakona o vodah bo preizkus za slovensko demokracijo, pravi Uroš Macerl iz gibanja Za pitno vodo. Volivci imajo po njegovem priložnost, da namesto pritoževanja nad politiko svojo voljo izrazijo na volišču. Rezultat pa bo pomemben signal ne le za aktualno, ampak tudi prihodnje vlade – sredinske, leve in desne, je prepričan.

Način, na katerega je bila sprejeta novela zakona o vodah, ogroža demokracijo, je v pogovoru za STA poudaril predsednik Eko kroga, prejemnik nagrade za okoljske aktiviste Goldman Environmental Prize in eden od vidnejših predstavnikov gibanja Za pitno vodo, ki je pobudnik referenduma, Macerl.

“Eno besedilo je šlo v javno obravnavo, ki je bila skrajšana z obrazložitvijo, da gre za manjše spremembe, potem so dodali 69. člen in spremenili 37. člen. V slednjega so zadnji dan v državnem zboru vnesli določilo, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih mogoče graditi tudi enostavne objekte. Ne strokovna javnost, ne civilna družba, nihče o tem ni razpravljal, protestiral je tudi varuh človekovih pravic, ki je jasno povedal, da je bil kršen 44. člen ustave” je poudaril.

Prav omenjeni 37. člen je z vsebinskega vidika za pobudnike referenduma najbolj sporen, saj pod določenimi pogoji omogoča gradnje na vodnih in priobalnih območjih. “Če bi v vladi dejansko hoteli varovati pitno vodo in priobalna območja in tam nimajo namena zidati, dajmo to ven iz zakona. V doslej veljavni zakonodaji je zelo jasno napisano, za katere objekte se lahko zoži priobalni pas in kakšna dovoljenja so potrebna. Napisana je zelo strogo, odločitev za gradnjo je lahko sprejela le vlada, pred tem pa je morala dobiti tudi dovoljenje direkcije za vode, ki se jo sedaj predstavlja kot ‘novo’ varovalko, čeprav se dejansko varovalke odstranjuje in se omogoča, da se gradi to, kar je bilo do zdaj prepovedano” je navedel sogovornik.

Objektov, ki so dobili potrebna dovoljenja, je bilo doslej malo, manj kot dva letno. “To pomeni, da je bilo to območje precej dobro varovano. Stari, obstoječi zakon, je tisočkrat boljša varovalka in bolj transparenten kot nov. Je pa res, da so se zgradile nekatere stvari, ki se ne bi smele, ker je imel nekdo veze v politiki. A to ni problem tega zakona, to je direktno problem vlad in regulatorjev, ki so kljub temu dali soglasja za te objekte,” meni Macerl.

Kritičen je do direkcije za vode, ki naj bi z izdajo vodnih soglasij v skladu z novim zakonom delovala kot branik voda. Direkcija je namreč pred nekaj tedni Salonitu Anhovo podaljšala vodno dovoljenje za tehnološko vodo, čeprav to vodo podjetje po navedbah okoljevarstvenikov uporablja tudi za druge namene, tudi oskrbo s pitno vodo. “Na direkciji za vode pravijo, da so izdali le dovoljenje za tehnološko vodo. Da jo Salonit pošilja v vodovod, pa ni njihov problem, ampak problem inšpekcije. Iz pip prebivalcev pa teče onesnažena in nepitna voda.”

Macerl izpostavlja tudi primer posameznice, ki se 28 let pri inšpekciji neuspešno trudi, da bi odstranili nezakonito postavljeno oviro ob potoku, zaradi katere ji poplavlja hišo. “To je to, zakaj se trudimo, da to ne pride v zakon. Ker že zdaj varovalke odpovedujejo, novi zakon pa še te, ki so, ukinja. Mnenjedajalci in izdajatelji dovoljenj popustijo, ko pridejo osebe s pravo vsoto denarja in pravo politično podporo,” je prepričan.

Novi zakon na eni strani na priobalnem pasu dovoljuje gradnjo najrazličnejših enostavnih objektov, hkrati pa objektov za javno rabo, med katerimi so hoteli, gostilne, nakupovalni centri. “Vse, kar si kapital želi, da lahko ustvarja dobičke,” je ocenil Macerl.

Opozoril je tudi na 38. člen zakona o vodah, ki zagotavlja prost dostop do voda, a je splošna raba priobalnega zemljišča dovoljena le, če se lastniku ne povzroča škoda. “Ko bo zasebni kapital postavil svoj hotel in bo želel opravičilo, da se to zagradi, zgolj napiše, da je s terase zmanjkala miza ali je bil poškodovan inventar. Ta člen omogoča, da se to zavaruje, in bomo imeli ograje namesto prostega dostopa do morja ali jezera,” je posvaril.

Zaradi določenih specifik Slovenije Macerl ne verjame, da je pri nas smiselno prepovedati vse gradnje ob vodah, čeprav so nekatere druge države že šle v tej smeri. “Ponekod je kompromise potrebno najti. A ti kompromisi bi morali biti strokovno predebatirani in bi morali biti res izjema,” je prepričan.

Nasprotovanje noveli zakona je izrazila široka paleta deležnikov – od strokovnih združenj, okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij, do mladih. “Ogromno ljudi vidi, da to – način, na katerega so se lotili spreminjati ta zakon – postaja utečen recept, ki ubija pravno državo. Hkrati je področje, na katerega posegajo s tem zakonom, tako pomembno, da se dotika vsakega državljana Slovenije, ne glede na to, v kateri organizaciji deluje, čisto vseeno je, čigav volilec je,” razloge za to vidi Macerl.

Okoljski minister Andrej Vizjak je večkrat javno vprašal, ali nasprotniki novele zakonu nasprotujejo, ker želijo sami graditi na priobalnem pasu. “Jaz sem kmet in si zelo težko izborim dan dopusta. Na priobalnem območju si želim naravo, ne pa pozidavo. V naši skupini ni nikogar, ki bi imel kakršen koli interes,” je o glavnih akterjih gibanja Za pitno vodo zatrdil Macerl.

Hkrati je žogico vrnil ministru: “Naj pove Vizjak, kakšne interese ima na spodnji Savi in kakšne turistične objekte bi z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom gradila na priobalnih območjih. Smešno je, da on nam, ki vse to delamo zastonj, v prostem času, da bi obvarovali to, kar nam je res vredno, upa reči kaj takega. On, ki je že celo življenje prisoten v energetskih lobijih, kjer se obrača velik denar.”

Dejstvo, da bo referendum v skladu z odločitvijo DZ 11. julija in torej krepko v času dopustov, po oceni sogovornika priča o tem, da se vlada referenduma boji in išče vse možne načine, da bi čim bolj otežila udeležbo. A ga hkrati vidi kot preizkus za mlado slovensko demokracijo, če so torej ljudje pripravljeni prevzeti odgovornost za spremembe v državi in oditi na volišče: “Če se bo to zgodilo, bo to dober signal, ki nam bo dal veliko upanja. Sicer pa smo pobudniki referenduma ljudem omogočili, da nekaj naredijo, izkoristili so jo in več kot 50.000 jih je odšlo podpisat obrazec za sklic referenduma. 11. julija bomo zato imeli vsi možnost zaščititi vodo. V gibanju bomo imeli čisto vest, da smo naredili vse, kar je v naši moči, in to možnost ljudem dali.”

“Na nek način bo ta referendum tudi signal za vse naslednje vlade, sredinske, leve in desne, koliko Slovencem pomenita okolje in voda. Sedaj lahko politiki damo jasen signal, naj ne posega v stvari, ki se tičejo okolja in prihodnjih generacij. V tem primeru nam bo ta poteza dolgo dajala obresti,” je še prepričan Macerl.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button