Devetega junija bomo glasovali na evropskih volitvah in treh referendumih, izrekali se bomo tudi o legalizaciji konoplje. Prvotno referendumsko vprašanje se je glasilo: »Ali ste za to, da bi bili v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljeni?« Po tem ko je zakonodajno-pravna služba še pred obravnavo predloga na delovnem telesu državnega zbora opozorila, da je predlagano referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, so v Svobodi in Levici na odboru državnega zbora za zdravstvo pripravili dopolnilo. Prvemu so dodali vprašanje: »Ali naj Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?«
Uporaba konoplje v medicinske namene je pri nas dovoljena že vrsto let. Predpisovanje je bilo prvič omogočeno leta 2014, leta 2017 pa je takratna vlada z uredbo konopljo prestavila iz prve v drugo skupino prepovedanih drog in ji s tem tudi uradno priznala medicinsko uporabnost. Pridelava konoplje v medicinske namene pa je v Sloveniji prepovedana. V praksi to pomeni, da Slovenija sintetizirane in naravne ekstrakte iz konoplje, ki se uporabljajo v medicinske namene, uvaža iz tujine.
Dostopnost pripravkov iz konoplje za medicinske namene je v Sloveniji razmeroma široka, v praksi pa se redkeje predpisuje in uporablja. Verjetno zato, ker nosi oznako prepovedane droge. Zdravniki so v medijih večkrat opozorili, da ima medicinska konoplja učinek na ozkih področjih medicine in ni nekakšno čudežno zdravilo. Zavod za zdravstveno zavarovanje je imel z zdravili na osnovi konoplje v lanskem letu za nekaj manj kot dva milijona evrov izdatkov, kar je nizka številka. Zakaj torej o tem sploh odločati na referendumu? »Izdelki iz konoplje so težko dostopni in dragi, zaradi težavnega uvoza pa v praksi slovenskim bolnikom bolj ali manj nedosegljivi, zato je nujno treba zagotoviti pogoje za gojenje v Sloveniji ter na ta način bolnikom omogočiti dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje,« pojasnjujejo predlagatelji referenduma.
Bolj kot vprašanje gojenja konoplje za medicinske namene, ki ga po anketah podpira velika večina vprašanih, buri duhove drugo vprašanje, ki se dotika tudi rekreativne rabe. Kar nekaj strokovnjakov in nevladnih organizacij je v zadnjih tednih opozarjalo na potencialno negativen vpliv, ki bi ga imela legalizacija konoplje za osebno rabo na mladostnike. V skupnem pismu so se oglasile številne nevladne organizacije s področja javnega zdravja in opozorile, da so bile izključene iz razprave o najnovejšem referendumskem predlogu, ki predvideva vprašanje o osebni rabi konoplje. Predlagatelji pravijo, da se zgledujejo po nemškemu modelu. Nemčija je namreč prva večja evropska država, kjer bo uporaba, posest, gojenje doma (do tri rastline) ter prodaja (v državnih neprofitnih ustanovah) konoplje v rekreativne namene legalna za odrasle osebe. Darko Kranjc, eden od predlagateljev referenduma o konoplji, priznava, da so se izognili besedam: Ali ste za rekreativno uporabo marihuane? »Če bi dali na referendum vprašanje, ki bi vsebovalo ta izraz, bi bila verjetnost za uspeh manjša.« Mnogi bi konopljo gojili z namenom samozdravljenja, ne pa zgolj za rekreativno rabo, še pravi. Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izdana leta 2021, navaja, da legalizacijo konoplje v vse namene podpira le 35 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Ustavno sodišče je na očitke, da naj bi šlo za vprašanje, ki je ob odsotnosti analiz izrazito strokovne narave in lahko pomeni odločanje volivcev o ureditvi materije, ki je škodljiva za javno zdravje, odgovorilo, da gre za posvetovalni referendum, ki pravno ne zavezuje, ampak predstavlja politično usmeritev. V čem je torej problem? Vemo, da tudi izven ozkih medicinskih uporab obstajajo posamezniki, ki jim konoplja pomaga pri lajšanju simptomov njihove bolezni, pa je ne morejo dobiti pri zdravnikih in morajo uporabljati izdelke s črnega trga. Naj jim država omogoči nakup konoplje nadzorovane kakovosti in moči, če je zaradi pomanjkljivih dokazov o učinkovitosti ne morejo dobiti na recept.
Dostopnost te zelene rastline je pri nas sicer tako velika, da lahko rečemo, da je prepoved njene uporabe milo rečeno neuspešna. Že sami vremenski pogoji, podnebje in sestava tal so od nekdaj izjemno ugodni za njeno gojenje, zato so jo v preteklosti vse tja do sedemdesetih let preteklega stoletja veliko sadili. Samozdravljenje s konopljo in tudi raba za rekreativne namene pa predvsem v zadnjih desetletjih ves čas naraščata. Podatki kažejo, da je konopljo uporabil že vsak peti prebivalec Slovenije. Sodna praksa zadnjih let pa potrjuje občutek večine, da kadilci – prekrškarji – običajno niso kaznovani. Morda je torej res nastopil čas, da začnemo na tem področju posnemati najbolj razvite evropske države, kot je Nemčija.
Simon Smole
