NATO: bratje po orožju

Vojaške tehnologije se hitro izpopolnjujejo in stara orožja zamenjujejo nova. Drugače je z institucijo, ki je v času hladne vojne razvila velike vojaške sisteme hladne vojne – ta je presenetljivo obstojna. Slovenija je članica zveze NATO od leta 2004. Vojna v Ukrajini je v evropskih državah utrdila prepričanje, da je potrebno povečati izdatke za vojsko. Strah pred zunanjo nevarnostjo je praviloma pozdravljen s strani tistih, katerih posel je vojskovanje, v civilu ali uniformi. Uslužbenec na obrambnem ministrstvu ali v zvezi NATO pač napreduje, če zagotovi več sredstev za svoj oddelek. 

Nobena slovenska vlada do sedaj ni nikoli pod vprašaj postavila izpolnjevanja zavez do zveze NATO. To je zapisano tudi v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva postopno povečanje obsega obrambnih izdatkov. Temeljni cilj je doseči dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) najpozneje do leta 2030, s čimer bomo izpolnili tudi dane zaveze v okviru NATO. 18 od 31 članic zavezništva je letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Glede na geopolitično dogajanje ne preseneča, da gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice. 

Poglejmo, kako »uspešni« so bili na slovenskem ministrstvu za obrambo, ko gre za doseganje finančnih ciljev atlantskega zavezništva. Skladno z Natovo metodologijo se med obrambne izdatke vključuje: sredstva za financiranje upravnega dela Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, sredstva za vojaške pokojnine ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Realizirana višina obrambnih izdatkov v letu 2023 je bila 842,06 milijona evrov, kar predstavlja 1,32 odstotka BDP. 

Glede na porabo in podatke o gospodarski rasti v Republiki Sloveniji ocenjena realizacija konec leta 2024 nakazuje obrambne izdatke v višini 1,35 odstotka BDP. Sredstva se bodo torej zgolj v obdobju med 2023 in 2026 povečala za kar 445 milijonov evrov in bodo v letu 2026 dosegla rekordnih 1,342 milijarde evrov. Samo izdatki za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske (tj. nakupi orožja in opreme) se bodo v letu 2025 povečali za kar 87 odstotkov, leto kasneje pa še za dodatnih 17. Leta 2026 bodo tako znašali že 446 milijonov evrov. Za primerjavo, v proračunu za leto 2025 je za celotno sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo (tj. specialistična in bolnišnična dejavnost, klinike in drugi pooblaščeni zdravstveni zavodi) namenjenih kar štirikrat manj denarja – 95 milijonov evrov.

Dvig obrambnega proračuna za naložbe v opremo pomeni, da bo lahko s tem denarjem minister za obrambo Borut Sajovic podpisal pogodbo za nakup vozil 8×8. Po Načrtu razvojnih programov je za oklepnike namenjenih dobrih 695 milijonov evrov. Poleg oklepnikov za opremljanje srednje bataljonske skupine se vojska v sklopu projektov, ki jih je zastavil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, opremlja tudi s protiletalskim sistemom Iris-T, lahkimi oklepniki Oshkosh JLTV, taktičnimi tovornimi vozili Rheinmetall MAN, droni, novo puško in pištolo ter sistemom zračne obrambe Mangart 25. Opozicija je opozorila, da kljub trditvam, da ne bo kupovala izraelskega orožja, iz načrta razvojnih programov 2023-2026 izhaja, da naj bi Slovenija v tem obdobju za nabavo izraelskega orožja in streliva namenila 31,5 milijona evrov, od tega 12,3 milijona evrov že v prihodnjem letu za nakup raket spike.

Vsi ti podatki o povečevanju vojaških izdatkov so pomenljivi, kajti Slovenija je pri repu seznama glede naklonjenosti prebivalstva zvezi NATO. Približno 52 odstotkov Slovencev bi namreč v primeru referenduma glasovalo za obstanek v zvezi, 32 odstotkov Slovencev bi glasovalo za zapustitev zavezništva. To pa ne pomeni, da si ljudje v Sloveniji želijo pacifistične politike, saj si okoli 60 odstotkov vprašanih v anketi želi, da bi država obrambne izdatke ohranila na trenutni ravni oziroma jih povečala, 14 odstotkov pa jih meni, da bi se poraba za obrambo morala znižati. 

Povečanja vojaških izdatkov za NATO ne moremo ločiti od politično–ekonomskega sistema, v katerem živimo, torej kapitalizma in imperializma, ki dajeta prednost dobičku pred ljudmi in planetom. Namesto da bi se finančna sredstva usmerila v reševanje podnebne krize in podporo delavskemu razredu, se vlagajo v militarizacijo. Nihče v osrednjih političnih strankah pri nas resno ne razmišlja o izstopu iz NATO. 

V zadnjih desetletjih je NATO z intervencijami, ki so sledile predvsem ameriškim imperialističnim apetitom, pokazal pravi obraz. Izvolitev Trumpa in vse bolj multipolaren svet lahko spremenita okvire delovanja atlantskega zavezništva, kar pa verjetno ne bo vplivalo na odločenost slovenske politike, da povečuje izdatke za oboroževanje, saj ima za to izgovor v zaostrovanju razmerij moči na globalni ravni.

SIMON SMOLE

Back to top button