SlovenijaKultura

Nataša Bučar: Leto 2020 eno najtežjih za slovenski film

Leto 2020 je bilo eno najtežjih za slovenski film in za Slovenski filmski center (SFC), ne le zaradi epidemije, ampak tudi zaradi zapletov okoli črpanja proračunskih sredstev, je na virtualnem pogovoru ocenila direktorica SFC Nataša Bučar. Tako Bučarjeva kot direktor Viba filma Vojko Stopar sta ob nekaterih neizbežnih spremembah sicer optimistična.

Bučarjeva je na sredinem virtualnem pogovoru v organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola spomnila na težave, ki so jih zaradi sprememb v javnofinančnih predpisih imeli pri dostopu do proračunskih sredstev. Šele zadnji dan leta so tako prejeli sredstva, s katerimi so lahko poplačali dolgove do producentov, pri čemer je v mnogih primerih šlo za sredstva za že opravljeno delo.

Posledično filmov niso snemali. “Od šestih filmov, ki smo jih načrtovali, smo posneli enega in še malo,” je priznala direktorica filmskega centra, ki vendarle v letošnjem letu vidi majhno upanje, predvsem zaradi rešitve, ki jo je vlada implementirala v sedmem protikoronskem svežnju.

Velike težave so lani imeli tudi v Viba filmu. Kljub temu se je jeseni pojavilo nekaj več projektov, tako da bodo po Stoparjevi oceni leto končali z nekoliko manjšo izgubo od načrtovane. Leto 2021 pa po njegovih besedah ostaja neznanka, težavo pa poleg covida-19 predstavlja tudi obstoječi model financiranja.

Bučarjeva je izpostavila, da je Slovenija v zadnjih letih v samem evropskem vrhu po količini posnetih reklam in to znanje prihaja tudi v film. V evropskem prostoru prepoznavajo, da imamo znanje tako v avtorskem kot tudi v obrtniškem smislu, je dejala.

“Mi imamo visoko usposobljeno tehnično bazo ljudi, ki obvladajo svoj posel, hkrati pa so bistveno cenejši, kot bi bile podobne ekipe npr. v Nemčiji,” je dodal Stopar.

Prva dama filmskega centra je ob tem opozorila na podhranjenost slovenskega filma. Letni vložek države v slovenski film, ki z izjemo produkcije RTV Slovenija gre izključno prek filmskega centra, znaša okoli pet milijonov evrov, kar vključuje tudi organizacijo festivalov, izobraževanja ipd. Tako za samo filmsko produkcijo ostane nekaj manj kot štiri milijone evrov, kar je proračun povprečnega evropskega filma, je izpostavila Bučarjeva.

Stopar se je dotaknil tudi nekdanjih prostorov Vibe filma, za katere bi si želeli, da bi tam nastal muzej ali izobraževalni center. Sam objekt namreč ni primeren za današnjo filmsko produkcijo, bi pa za usposobitev prostorov potrebovali med tri in štiri milijone evrov, je ocenil.

Sogovornika sta se dotaknila tudi prihodnosti kinodvoran in njihovega ponovnega zagona v novi realnosti. Kot je priznala Bučarjeva, predvsem velike komercialne verige napovedujejo zaprtje dvoran in vedno več je novih modelov, ki silijo v smer digitalnih premier. “Pri nas bomo morali poskrbeti za art kino mrežo, ki je v zadnjih letih naredila velik preboj v načinu gledanja filmov,” je dodala.

Stopar je izrazil bojazen, da se bo gledanje filmov iz kinodvoran preselilo v domove. Kinematografi bodo sicer verjetno ostali, je še napovedal, “ampak kot neka butična prizorišča za sladokusce”.

Source
sta.si

Povezani Članki

Back to top button