SlovenijaZanimivosti

Nagrajeni oljkar: Ni skrivnosti, le dobra kmetijska praksa

Za pridelavo kakovostnega oljčnega olja ni posebnih skrivnosti, je za STA povedal nagrajeni oljkar Vanja Dujc. Pomembna sta sicer ugodna lega in sortni izbor, od tu naprej pa gre za čisto običajno dobro kmetijsko prakso. “Če delaš dobro in natančno, če ne zanemarjaš pomembnih zadev, se stvari končajo dobro,” je dejal.

Dujčevo oljčno olje je pred dnevi prejelo nagrado Olio Nuovo za najboljše oljčno olje severne poloble leta 2021, sicer pa so od leta 2003, ko so začeli resneje nastopati na trgu, skoraj vsako leto osvojili kakšno priznanje, se spominja Dujc.

Najnovejša mednarodna nagrada pa ni pomembna le zanj: “Vsaka nagrada pripomore k temu, da utrdimo svoj ugled dobre pridelovalke visoko kakovostnih oljčnih olj.” Kot je dodal, pred 20 leti nihče ni vedel niti tega, da v Sloveniji pridelujemo oljčno olje, danes pa vsi večji poznavalci vedo, da je Slovenija sicer majhna pridelovalka, vendar so njena oljčna olja odlična.

Na Maliji v občini Izola ima okoli 1200 dreves, iz katerih v normalni letini pridelajo okoli 20 ton plodov, iz katerih naredijo v povprečju 3000 litrov olja. V lanski rekordni letini so pridelali 30 ton plodov, iz katerih so nato naredili 3300 litrov olja.

Poleg ugodne lege – teren naj visi, da ni zamakanja, obenem pa je dovolj vetrovno – ter ugodnega sortnega izbora posebnih skrivnosti po njegovih besedah ni, pač pa gre za dobro kmetijsko prakso. Ta vključuje pravilno obrezovanje oljk, njihovo gnojenje, pravočasno nadziranje pojava oljčne muhe ter primeren čas obiranja plodov. “Če želimo imeti olja z intenzivnim okusom in vonjem, je treba zgodaj pobirati in seveda na ta račun žrtvovati tudi del pridelka,” je poudaril.

Na zakonodajni ravni, zlasti glede uporabe zaščite pred škodljivci, se Dujcu zdi, da se je slovenska kmetijska politika bolj prilagodila srednjeevropskim državam, manj pa sredozemskim, zaradi česar so pridelovalci oljčnega olja nekoliko zanemarjeni.

“Kar bi želel in pričakoval, je, da bi za nas veljala popolnoma enaka pravila kot za ostale sredozemske države, kar se oljke tiče,” je poudaril Dujc. To pomeni, da bi lahko registrirali vsa zaščitna sredstva, ki so registrirana v sosednjih državah, ter da bi bila ta sredstva nato tudi dostopna v prodaji.

V slovenski Istri je okoli 2500 hektarjev oljčnih nasadov in okoli 900.000 dreves. Brez jamstva za njihovo ustrezno zaščito bi se stvari lahko slabo končale, predvsem v smislu izpada pridelka in njegove kakovosti, je opozoril nagrajeni oljkar.

Ob tem je izpostavil tudi vprašanje cene kakovostnega olja. “Dva evra nas stane samo steklenica z etiketo, po taki ceni pa je zunaj že olje iz tujine,” je dejal. Kmetijsko svetovalna služba je že pred leti ugotovila, da stroški pridelave oljčnega olja do trenutka, ko je olje v sodu, znašajo okoli 11 evrov na kilogram, potem pa so tu še stroški certificiranja, stekleničenja, logistike in podobno, je navedel.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button