- Film Mož, ki je preveč videl bo na prvem programu TV Slovenija na sporedu ob 20.50.
Na prvem programu TV Slovenija bo drevi slovensko televizijsko premiero dočakal britanski dokumentarec Mož, ki je preveč videl, portret tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v produkciji BBC. Film je zgodba nacističnega koncentracijskega taborišča Natzweiler-Struthof, kjer je bil interniran Pahor, ki ga je avtor oddaje Alan Yentob postavil v ospredje.
Film, ki sta ga režirala Jill Nicholls in Alan Yentob, prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof, piše v najavi nocojšnje televizijske premiere.
Televizijska hiša BBC je film predstavila novembra 2019, 75 let po tem, ko so ameriški vojaki prispeli do vhoda v koncentracijsko taborišče visoko v alzaških gorah. Nekdanje zimsko letovišče – Boris Pahor v filmu stoično pripomni, da gredo danes številni obiskovalci po ogledu taborišča še smučat – je v zgodovino zapisano kot prvo nacistično taborišče smrti, ki so ga odkrile zavezniške sile. Tedaj je bilo sicer že prazno, saj so zapornike premestili v Dachau, poroča portal MMC RTV Slovenija.
“Kraj je lep, kakor v vseh planinah. A bili smo lačni.” Pahor se po pisanju portala gorskega kraja dobro spominja: “Ko si stopil v zgornji del taborišča, so te sprejela vešala. Nižje si videl barake, ob njih pa peč. Edini izhod je skozi dimnik, so nam rekli.” Svet je za grozote taborišč izvedel šele pozneje, po osvoboditvi Auschwitza in Bergen-Belsna, pa je opozoril Alan Yentob.
Pomemben dokument Pahorjeve taboriščne izkušnje je roman Nekropola. “Gre za izjemno knjigo, ki je, vsaj v angleškem jeziku, ne pozna veliko ljudi,” je po pisanju MMC lani na tržaški premieri filma ugotavljal producent Marc Ramsay. “Po mojem mnenju je mojstrovina, enakovredna delu Prima Levija Ali je to človek.” Ko so film predvajali na tržaškem filmskem festivalu, je bilo zanimanje tako veliko, da so organizirali še dodatno projekcijo, še piše v napovedi.
Pahor že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Spomine in pričevanja je v živo pa tudi preko knjig redno delil še do nedavnega. Leta 2011 je o sebi spregovoril v delu Trikrat ne; Spomini svobodnega človeka, njegovi spomini na pokojno ženo so leta 2012 izšli v Knjigi o Radi, leta 2019 pa je izšla tudi knjiga Tako mislim, ki vključuje preplet Pahorjevih misli s fotografijami. Naslovnico te knjige krasi pisateljeva misel: “Dandanašnji smo pravzaprav siromašni zavoljo prevelike množice podob in vtisov; razmrvili smo svojo ljubezen in se ji oddaljili.”
Pahor je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Nazadnje mu je ob lanski 100. obletnici fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu, katere priča je bil Pahor kot otrok, slovenski predsednik Borut Pahor vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo, italijanski predsednik Sergio Mattarella pa je Borisu Pahorju vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.
