
Na posvetu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) o šolstvu so med izzivi izpostavili naslavljanje neenakosti, poudarili so pomen vzgojnega delovanja in pozvali k inkluzivni šoli. Da naj šola postane prostor posebnega pomena, kjer se krepi enakost, je pozvala tudi svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar.
Po besedah Bobnarjeve sta šola in izobraževanje ključna stebra družbenega razvoja in napredka, poleg tega šola prispeva k socialni koheziji in zmanjševanju socialne neenakosti. Hitre spremembe v družbi po njenih besedah od izobraževalnega sistema zahtevajo, da se prilagaja tudi novim potrebam trga dela, zato je treba med drugim v programe vključiti več praktičnega izobraževanja s poudarkom na kritičnem razmišljanju, reševanju problemov ter komunikacijskih spretnostih, ustvarjalnosti.
Prav tako je treba vzpostaviti ustrezen etični in pravni okvir, ki temelji na evropskih vrednotah, saj mora biti po njenem mnenju šola nujno tudi vzgojna ustanova. “Šolski sistem je gotovo preveč storilnostno naravnan, če pa želimo sebi in predvsem našim zanamcem dobro, moramo vzgajati otroke in odrasle,” je dejala. Ob tem je med vrednotami izpostavila empatijo, sodelovanje, netekmovanje, pomoč vrstnikom in starejšim, vzbujanje radovednosti, inkluzivnost, trajnostni razvoj, mirno reševanje problemov ter spodbujanje mladih k družbeni angažiranosti.
Raziskovalka in ena od organizatork posveta Mirjana Nastran Ule je opozorila, da je zoževanje šole na zgolj izobraževalno funkcijo ter zanemarjanje širše družbene in psihosocialne vloge šole temelj neoliberalnega koncepta šolstva, ki se je razširil v zadnjih desetletjih. “V skladu s takšnim konceptom so se začeli vrstiti ukrepi za standardizacijo izobraževanja, predvsem z vse bolj razširjenim vsiljevanjem vnaprej oblikovanih kurikulov in načinov preverjanja znanja,” je dejala.
Birokratsko usmerjena standardizacija izobraževanja po njenih besedah pri učencih znižuje interese po vednosti, znanju, kritičnem mišljenju, interese po znanju pa izpodrinejo interesi po čim boljših rezultatih na testih. Kot je opozorila, tak model šolanja tudi ne opremlja mladih s strategijami za soočanje z življenjskimi problemi in težavami, ki se potem kopičijo in izbruhnejo kot individualne duševne težave.
Ob tem je navedla podatke več mednarodnih raziskav, katerih skupna ugotovitev po njenih besedah je, da v slovenskih šolah medsebojno tekmovanje za čim višje ocene ob nizki motivaciji za vednost in radovednosti povzroča stres, vpliva na slabše počutje in duševno zdravje ter obenem niža kakovost znanja, zlasti na višjih stopnjah izobraževanja.
Po mnenju Tomaža Grušovnika s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem so veščine, ki so pomembne za uspeh na trgu delovne sile, pomembne, vendar je v osnovni šoli še bolj pomembno to, da imajo posamezniki možnost, da izgradijo svoje človeško dostojanstvo, v srednjih šolah pa tudi to, da posameznikom “pomagamo postati avtonomni in svobodni državljani”. “Če bomo te cilje izpustili iz rok, potem nam lahko preti črna prihodnost,” meni.
Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo je opozorila na vpliv revščine na posameznikovo življenje in podatke iz raziskav, ki kažejo, da ima Slovenija izrazito nizko socialno mobilnost. To pomeni, da imajo otroci, ki so se rodili revni, malo možnosti, da se bodo povzpeli po lestvici. Toda pomembno je ustvariti take pogoje, da bodo lahko vsi otroci razvijali svoje talente, je poudarila. Šola po njenem mnenju ne more biti edina pri tem, ima pa veliko odgovornost, da tudi revnim otrokom omogoči razvijanje potencialov.
O pomenu zmanjševanja neenakosti je spregovorila tudi Špela Razpotnik z ljubljanske pedagoške fakultete. Med drugim je izpostavila, da se socialno-ekonomska neenakost kaže denimo pri prehodu v višje stopnje izobraževanja, v institucionaliziranih oblikah vzgoje in izobraževanja ter šolah s prilagojenim programom. Marija Kavkler z iste fakultete pa je ob tem izpostavila pomen inkluzivne šole. Po njenih besedah moramo poiskati vse možnosti, da bomo tudi v našem sistemu začeli bolj intenzivno izvajati vse možnosti za razvoj inkluzivne šole.