Na posvetu Državnega izpitnega centra ob 30. obletnici ponovne uvedbe mature so osvetlili korake do njenih začetkov. Z njeno uvedbo je tudi država opravila zrelostni izpit, je ocenil nekdanji šolski minister Slavko Gaber. Na posvetu so izpostavili tudi nekatere kritike in izzive pri maturi, ki se ji po 20 letih obeta korenitejša sprememba.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na posvetu v prostorih Slovenske akademija znanosti in umetnosti dejal, da je bil z maturo pred 30 leti postavljen koncept srednješolskega izobraževanja, ki je temelj za doseganje primerljivih standardov znanja na državnem nivoju. Matura svojo težo ohranja tudi zaradi eksterne narave, je dejal.
Spomnil je, da so zaradi številnih analiz in strokovnih razprav o sistemskih spremembah pri poklicni maturi za tiste dijake, ki so motivirani in sposobni doseči višje standarde znanja pri splošnoizobraževalnih predmetih, pripravili predlog sprememb zakona o maturi, ki “predstavlja prvo korenitejšo spremembo na sistemskem delu v zadnjih 20 letih”. Po predlogu bi lahko dijaki tudi na poklicni maturi opravili tri predmete na ravni splošne mature.
Po Logajevih besedah je nezanemarljiva tudi vloga mature v možnosti uporabe anonimiziranih podatkov za kreiranje šolske politike in evalvacije uspešnosti na ravni posamezne šole. Hkrati pa uspešno opravljena matura tudi na osebni ravni za dijake predstavlja pomemben osebni dosežek, meni.
Čeprav so v zvezi z internimi deli mature mnenja deljena, je po ministrovem mnenju prav, da se jih ohrani, saj to ohranja vez šole in učiteljev z maturo. Po njegovi oceni pa bi bilo treba premisliti vpliv mature na vzgojno-izobraževalni proces. “Pogosto je pouk preveč osredotočen na vsebine, ki so pričakovane na maturi, in podrejen izpitnim zahtevam, to pa lahko omejuje dimenzije vzgojno-izobraževalnega procesa in njegovo učinkovitost,” je dejal.
Sociolog Gaber, ki je bil šolski minister v času ponovne uvedbe mature pred 30 leti, je med drugim spomnil na tedanje razmere v državi. Tedanji duh časa je po njegovih besedah v ospredje pripeljal tudi ideje, kot so zunanje preverjanje znanja ob koncu osnovne šole, eksterna matura in vključitev v mednarodne primerjalne študije.
Ob tem je omenil, da so se že v 80. letih prejšnjega stoletja pojavljali razmisleki o maturi kot izpitu, ki bi obenem predstavljal zaključni izpit splošne srednje šole in podlago za različne smeri študija v terciarnem izobraževanju. Spomnil je tudi, da so se pri zasnovi oprli na mednarodno uveljavljene centre z dolgotrajno tradicijo zunanjega ocenjevanja, po odločitvi za samostojno državo pa je bila zgled mednarodna matura.
Ocenil je, da je z uvedbo mature tudi država sama opravila zrelostni izpit. “Morda je zrelostni izpit pri tem položila tudi šolska politika, ki je uspela za spremembo od tistega, kar se je dogajalo pred tem, ne le napovedati, ampak enkrat tudi izpeljati spremembo,” je dejal.
Tudi psiholog Valentin Bucik, nekdanji predsednik državne komisije za splošno maturo, je maturo označil kot zgodbo o uspehu. Po njegovem mnenju je 30 let doživela po zaslugi temeljitega in poglobljenega razmisleka ter natančnega načrtovanja. Meni, da se matura sooča z dilemami in kritikami, ki so včasih posplošene, pavšalne in temeljijo na intuitivnih razmišljanjih. Tako je denimo zavrnil očitke, da je matura prezahtevna, da preverja le faktografsko znanje in da ne daje “pravih študentov za prave študije”.
V prihodnje pa je po njegovih besedah treba razrešiti odnos med splošno in poklicno maturo pri vpisu na univerzo. Prav tako pa je treba tudi v učnih načrtih opraviti razmislek o tem, kako doseči ključne kompetence za 21. stoletje.
Ob obletnici ponovne uvedbe mature bodo popoldne na Brdu pri Kranju odprli tudi razstavo Matura kot čarobna palica, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej. Sledila bo slovesna prireditev ob obletnici, na kateri bo slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Razstava prikazuje začetke, izzive in dileme ter uspehe, ki so oblikovali pomen in vlogo mature v izobraževalnem sistemu, in sicer od leta 1850, ko so preizkus opravili prvi gimnazijski maturanti, do ukinitve mature v obdobju usmerjenega izobraževanja sredi 80. let 20. stoletja ter ponovne uvedbe sodobne mature v letu 1995.
“Razstavna zgodba na inovativen način odpira razmislek o maturi kot zrelostni preizkušnji, vleče vzporednice s širšim družbenim dogajanjem, se dotakne posebnih razmer ob epidemiji covida-19 in predstavi novitete tako splošne kot poklicne mature v novi dobi digitalizacije in tehnološkega napredka. Razstava nas na melodiji večne himne Gaudeamus popelje v čas stresnega obdobja, čas maturantskih šeg in plesnih četvork,” so predstavili njeni pripravljavci.
