- V torek bosta sledila razprava in nato potrjevanje novega programa InvestEU za strateške in inovativne naložbe. Gre za del 750 milijard evrov vrednega sklada oz. instrumenta za okrevanje po pandemiji.
- V sredo bodo predsedniki treh institucij EU - predsednik parlamenta Sassoli, premier Portugalske kot trenutno predsedujoče Svetu EU Antonio Costa ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen - na slovesni seji podpisali skupno izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope, ki so jo države članice in Evropski parlament potrdili minuli teden. Cilj je približati unijo državljanom ter prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam.
Za slovensko javnost bo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta tokrat zanimiva predvsem razprava o ogrožanju medijske svobode na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji. Zasedanje se sicer začenja z obeležitvijo dneva žensk, na agendi pa so med drugim še nova programa za zdravje in naložbe ter podpis izjave o konferenci o prihodnosti Evrope.
Evropske poslance bosta ob današnjem mednarodnem dnevu žensk nagovorila predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in novozelandska premierka Jacinda Ardern. Slednja naj bi v predhodno posnetem video sporočilu predstavila svoje politične izkušnje pri obvladovanju pandemije covida-19 ter izpostavila, da so ženske v tej bitki na prvi bojni črti.
Kasneje bodo poslanci pozvali h krepitvi prizadevanj proti podnebnim spremembam, in sicer z uvedbo posebne dajatve na uvoz določenih vrst blaga iz tistih držav zunaj EU, ki niso dovolj podnebno ambiciozne. Ta naj bi preprečila selitev ogljičnih virov oz. proizvodnje v tretje države, kjer so predpisi glede toplogrednih plinov bistveno manj strogi, ter tako prispevala k razogljičenju. O resoluciji bodo glasovali v sredo.
Danes popoldne bo potekalo tudi tajno glasovanje o odvzemu imunitete evropskim poslancem iz Katalonije – nekdanjemu katalonskemu predsedniku Carlesu Puigdemontu ter nekdanjima katalonskima ministroma Clari Ponsati in Toniju Cominu. Rezultati glasovanja bodo znani v torek. Pristojni odbor je glasoval za odvzem imunitete, tako da je takšen izid mogoče pričakovati tudi na plenarnem zasedanju.
V torek bosta sledila razprava in nato potrjevanje novega programa InvestEU za strateške in inovativne naložbe. Gre za del 750 milijard evrov vrednega sklada oz. instrumenta za okrevanje po pandemiji. S 26 milijardami evrov, ki so v proračunu EU za obdobje 2021-2027 rezervirane za jamstvo, naj bi InvestEU mobiliziral za 400 milijard evrov javnih in zasebnih naložb po vsej EU.
Namen je spodbuditi strateške naložbe, med drugim v proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov, informacijske in komunikacijske tehnologije ter trajnostne projekte.
Prav tako v torek bodo poslanci govorili in glasovali o novem samostojnem programu EU za zdravje, ki ga je komisija predstavila maja lani kot odziv na krizo zaradi covida-19. V obdobju 2021-2027 mu bo iz proračuna EU namenjene 5,1 milijarde evrov.
Cilj nove strategije je boljša pripravljenost zdravstvenih sistemov EU na prihodnje izzive – ne le epidemije, temveč tudi dolgoročne izzive, kot so staranje prebivalstva in neenakosti na področju zdravja. Ker je zdravstvo primarno v pristojnosti držav članic, kompromisno besedilo izpostavlja, da bo novi program EU prispeval tam, kjer lahko unija ustvari jasno dodano vrednost.
V sredo bodo predsedniki treh institucij EU – predsednik parlamenta Sassoli, premier Portugalske kot trenutno predsedujoče Svetu EU Antonio Costa ter predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen – na slovesni seji podpisali skupno izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope, ki so jo države članice in Evropski parlament potrdili minuli teden. Cilj je približati unijo državljanom ter prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam.
Proces, ki bi se po prvotnih načrtih moral začeti 9. maja lani, naj bi se sedaj začel leto pozneje, prav tako na dan Evrope, namesto dveh let pa naj bi trajal le leto dni. Pri vodenju konference bo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU sodeloval tudi premier Janez Janša. Konferenco je von der Leynova obljubila Evropskemu parlamentu, medtem ko članice nad njo niso tako navdušene.
Popoldne bo nato sledila razprava, ki naj bi bila po prvotnih načrtih namenjena ogrožanju medijske svobode na Poljskem in Madžarskem, minuli četrtek pa so na predlog skupine S&D razširili dnevni red in k temu dodali še Slovenijo. Najprej bosta na vrsti izjavi Sveta EU in komisije, nato pa bodo svoje mnenje povedali poslanci, med njimi tudi slovenski.
Najnovejši povod za razpravo o madžarski medijski krajini je bila odločitev tamkajšnjega regulatorja, da radijski postaji Klubradio, naklonjeni opoziciji, ne obnovi dovoljenja za delovanje, ki je poteklo 14. februarja. V primeru Poljske so bili to načrti vlade, da uvede dajatev na prihodek iz oglaševanja v medijih za podporo zdravstvenemu varstvu in kulturi, ki naj bi bili nesorazmerno usmerjeni v neodvisne medije.
Glede Slovenije so iz Evropskega parlamenta v napovedi plenarnega zasedanja zapisali, da se slovenski novinarji soočajo z vsesplošnim spletnim nadlegovanjem in grožnjami, nenazadnje s strani premierja Janeza Janše, medtem ko je vedno več poročil o političnem vmešavanju v javne in zasebne medije. Oktobra lani je tako 22 slovenskih urednikov v odprtem pismu opozorilo, da “so izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade”. Obenem so spomnili, da bo Slovenija julija prevzela predsedovanje Svetu EU.
