Na komisiji DZ za nadzor javnih financ, ki so jo zaradi očitkov o oškodovanju javnih financ pri investicijah v zdravstvu zahtevali v NSi, so se zavzeli za pospešitev projektov v zdravstvu. V razpravi so sodelujoči predstavili stanje pri posameznih projektih, predstavniki vladne strani pa so za zamude okrivili tudi slabo pripravljene dokumentacije.
Kot je spomnil predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), je DZ leta 2021 sprejel zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo, ki je za naložbe v zdravstvu za obdobje desetih let predvidel okoli dve milijardi evrov, za nujno sejo komisije pa so se odločili zaradi izdatnih zamud pri gradnji, draženja projektov in kopičenja sumov korupcijskih tveganj. Izpostavil je zamude in zaplete pri gradnji onkološkega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, gradnji novega oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor in prenovi UKC Ljubljana, nanizal pa tudi več očitkov in zapletov pri projektu Splošne bolnišnice v Celju.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je potrdil, da se več investicijskih projektov sooča z zamudami in znatnimi podražitvami. “To je rezultat slabo pripravljenih projektnih dokumentacij v prejšnjih vladah, ki so bile v želji po zagotovitvi evropskih sredstev umeščene v načrte razvojnih programov. Slaba kakovost začetnih načrtov in napake v popisih del so privedle do dodatnih zahtev po popravkih in revizijah,” je pojasnil. Po njegovih zagotovilih novo vodstvo urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu “že skrbno in temeljito dela na tem, da bodo projekti tekli optimalno in da se v prihodnje podobni zapleti ne bodo ponavljali”.
V. d. direktorja omenjenega urada Ivan Osrečki, ki je mandat nastopil pred nekaj dnevi, dopušča možnost slabega vodenja projektov v preteklosti. Opozoril pa je, da so se projekti uvrščali v načrte razvojnih programov na osnovi dokumentov, ki niso v skladu z investicijsko dokumentacijo. Opisal je tudi posamezne faze del na omenjenih največjih projektih ter predvideno časovnico.
Dosedanji potek del in razmere na področju investicij so na seji opisali tudi predstavniki posameznih zavodov. Dosedanjo prenovo je tako predstavil generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Glede enoletnega zamika zaradi usklajevanja projekta je pojasnil, da je prvotni projekt nastajal po smernicah iz leta 2008, zato ga je bilo treba prilagoditi spremenjenim smernicam, prav tako sprva ni bila predvidena protipotresna sanacija. Jug se je obenem zavzel za ločitev investicij v opremo in infrastrukturo od poslovanja bolnišnic.
O zapletih je spregovorila tudi predstojnica oddelka za onkologijo na UKC Maribor Maja Ravnik, ki je pristojne pozvala k hitri razrešitvi zapletov. Predstojnik mariborske urgence Gregor Prosen pa je opozoril, da se je medicina “zreducirala na preživetje kritično bolnih, ki čakajo na hodnikih”. Simon Jevšinek iz Splošne bolnišnice Celje pa je med drugim napovedal, da jih v prihodnje čaka prenova investicijskega programa, po kateri bodo morali zagotoviti dodatna sredstva.
O izvedbi investicij v zdravstvu je spregovoril tudi glavni direktor družbe GH holding Blaž Miklavčič, ki je za zastoj pri izvajanju projektov okrivil predvsem nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marjana Pintarja.
Aleksander Reberšek (NSi) je v razpravi nanizal tudi očitke o korupciji, za katero da vsi vedo, da je prisotna v zdravstvu. Aktualni oblasti, predvsem vladi, ministrstvu za zdravje in direktorjem bolnišnic pa je očital, da zaradi njihove nesposobnosti in neučinkovitosti ljudje umirajo. Očitek je naletel na nekaj ostrih odzivov. Kot je poudaril Jug, je v življenju “rešil veliko življenj, verjetno več kot vsi ostali v tej hiši”. Dodal je, da jih na funkciji, ki jo zaseda trenutno, rešuje še največ. Zavrnil je tudi očitke o korupciji.
Ravnik pa je pritrdila Reberšku, da obstaja možnost, da se mariborski oddelek za onkologijo zapre, in opozorila na dotrajanost njihovih obsevalnih naprav. Osrečki je ob tem napovedal, da bo UKC Maribor še danes dobil odobritev za nakup nove obsevalne naprave v lastni režiji, druga naprava naj bi bila financirana iz kohezijskih sredstev, še dve pa sta predvideni v sklopu projekta gradnje mariborske onkologije.
Na dodatne stroške, ki nastajajo z zamudami del oziroma slabim vodenjem projektov, je sicer v razpravi opozorilo več poslancev NSi. Zavzeli so se predvsem za to, da se izvedba projektov pospeši. Poslanec Svobode Branko Zlobko pa je izpostavil, da je zdravstvo ena od prioritet koalicije, kar da se kaže tudi v proračunu, ter da je treba “za nazaj urediti določene projekte, ker so bili slabo pripravljeni”. Člani komisije iz drugih poslanskih skupin v razpravi niso sodelovali.
Komisija je sprejela sklep, s katerim poziva ministrstvo za zdravje, da nemudoma nadaljuje izvajanje začrtanih investicij, prednostno naj se odpravijo vse ovire pri tekočih investicijah, kot so UKC Ljubljana, onkološki oddelek UKC Maribor in celjska bolnišnica, zaključi razpis za izvajalca modularne bolnišnice v Mariboru in pripravi razpis za modularno bolnišnico v Ljubljani. Prav tako je komisija s sklepom pozvala Komisijo za preprečevanje korupcije in računsko sodišče, da prednostno obravnavata morebitno oškodovanje javnih sredstev pri investicijah v javnem zdravstvu.
