Na MZZ pripravljajo spremembe zakona o zunanjih zadevah

Zunanje ministrstvo pripravlja novelo zakona o zunanjih zadevah, ki med drugim ureja status uradnikov drugih državnih organov, začasno premeščenih na diplomatska predstavništva. V javni razpravi, ki se je iztekla v ponedeljek, niso prejeli nobene pripombe. Predlog novele bo na vlado predvidoma vložen v začetku februarja, so za STA pojasnili na MZZ.

 

 

Prva sprememba, ki jo prinaša predlog novele zakona o zunanjih zadevah, se nanaša na določbo o urejanju statusa uradnikov drugih državnih organov, ki so začasno premeščeni na diplomatska delovna mesta na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) v tujini.

Trenutno veljavna ureditev določa, da se prejemki teh uradnikov v času premestitve določijo glede na diplomatski naziv. Pri tem upoštevajo uradniški naziv, v katerega je bil uradnik imenovan pri svojem matičnem organu pred premestitvijo. Morebitnih preteklih izkušenj na DKP ne upoštevajo. V praksi to pomeni, da so takšni uslužbenci manj motivirani za nove napotitve in da za primerljivo delo prejemajo praviloma nižje plačilo kot diplomati MZZ s primerljivi delovnimi izkušnjami.

S predlagano spremembo 15. člena zakona bodo po navedbah ministrstva ustrezneje ovrednotili predhodne izkušnje z delom v zunanji službi MZZ. Uslužbencu z vsaj tremi leti izkušenj se bo diplomatski naziv zvišal za eno stopnjo, uslužbencu z več kot šestimi leti izkušenj pa za dve. Sprememba obenem prinaša tudi možnost napotitve uradnikov MZZ na diplomatska delovna mesta v tujini.

Drugi predlog sprememb se nanaša na področje mirovanja pravic in obveznosti zaradi dela v mednarodnih organizacijah, ki jih ureja 38. člen zakona. Aktualna ureditev določa mirovanje kot pravico diplomata in plačilo pogodbene kazni, če se diplomat po zaključku mirovanja po svoji krivdi oziroma volji ne vrne na delo na MZZ oziroma ne ostane v delovnem razmerju z Republiko Slovenijo vsaj polovico časa, kolikor je pred tem trajalo mirovanje.

Na ministrstvu ocenjujejo, da nekdanji diplomati, ki so zaposleni v mednarodnih organizacijah in se za uveljavljanje pravice do mirovanja zaradi pogodbene kazni sploh niso odločili, in nekdanji diplomati, ki so po zaključku mirovanja z MZZ v sporu zaradi zahteve po plačilu pogodbene kazni, veliko manj zainteresirani za pomoč pri uveljavljanju slovenskih interesov v mednarodni skupnosti, kot bi bili, če bi bil inštitut mirovanja urejen tako kot za druge javne uslužbence. Zato predlagajo odpravo sedanje ureditve.

MZZ poleg tega predlaga še dopolnitev zakona v delu, ki se nanaša na pravico uslužbenca, napotenega na DKP, do delnega povračila šolnine za šolanje otrok po vrnitvi iz tujine. Diplomatu, ki je bil napoten na delo v tujino vsaj za obdobje treh let in čigar otrok je bil tam vključen v program predšolske vzgoje oziroma osnovnošolskega ali srednješolskega izobraževanje, od prvega šolskega leta po vrnitvi v Slovenijo največ tri šolska leta pripada 90-odstotno povračilo stroškov šolnine. Pogoj je, da se otrok vpiše v mednarodni izobraževalni program.

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da v okviru javne razprave, ki se je zaključila v ponedeljek, niso prejeli nobene pripombe na predlog novele zakona. Ta je zdaj v medresorskem usklajevanju, ki se bo predvidoma končalo do konca meseca. Nato bo o predlogu odločala vlada, na koncu pa potrjeval državni zbor.

Gre sicer za peto spremembo zakona o zunanjih zadevah, ki je začel veljati junija 2001. Nazadnje je bil spremenjen leta 2015.

Source
STA
Back to top button