AktualnoSlovenija

Na ljubljanski univerzi bodo prihodnji teden volili rektorja

Na ljubljanski univerzi bodo v torek volili novega rektorja, tokrat elektronsko. Za položaj se potegujejo štirje kandidati, ob aktualnemu Igorju Papiču, še Igor Lukšič, Gregor Majdič in Anton Ramšak. V programih izpostavljajo pomen avtonomije in internacionalizacije, ključna se jim zdi finančna stabilnost, glede na afere pa tudi akademska kultura.

Epidemija covida-19 je zaznamovala tudi letošnje rektorske volitve na ljubljanski univerzi. A te so potrebne, ker se zdajšnjemu rektorju Igorju Papiču septembra izteče štiriletni mandat. Zaradi slabšanja epidemioloških razmer jih bodo izvedli elektronsko na vseh 26 članicah in rektoratu hkrati.

Predstavitve kandidatov tokrat na daljavo, med drugim izpostavljajo pomen avtonomije univerze

Tako so tudi javne predstavitve kandidatov konec marca potekale v treh terminih preko videokonferenčnih sistemov. Vsi štirje kandidati so v soočenjih in predstavitvah tako izpostavili pomen raziskovanja in poučevanja, avtonomije in internacionalizacije univerze.

Lukšič, ki prihaja s fakulteta za družbene vede, je v programu izpostavljal potrebo po novi paradigmi univerze z ambicijo, da postane najpomembnejša ustanova z znanstvenim in umetniško-raziskovalno-izobraževalnim potencialom v srednji Evropi.

Majdič z veterinarske fakultete bi se zavzemal za univerzo, ki bo ugledna in enakopravna skupnost vseh na univerzi. Glede na slabe materialne pogoje na univerzi bi poskrbel za povečanje proračunskih sredstev za razvojne dejavnosti.

Svoj program dela za mandatno obdobje 2021-2025 je Papič, ki ga znova predlagata fakulteti za elektrotehniko ter za kemijo in kemijsko tehnologijo, razdelil na pet temeljnih področij, pri čemer posebej izpostavlja finančno avtonomijo, na katero je treba neprestano opozarjati in se zanjo boriti.

Ramšak s fakultete za matematiko in fiziko je svoj rektorski program predstavil v osmih točkah. Glede na to, da sta raziskovanje in poučevanje temeljni poslanstvi univerze, bi poskrbel za stimulativno delovno okolje, v katerem bi bilo delo pedagogov, raziskovalcev in umetnikov cenjeno in čim manj obremenjeno z administracijo.

V zadnjih letih so univerzo pretresle tudi nekatere afere, od neetičnega ravnanja v raziskovanju do spolnega nadlegovanja. Vsi kandidati zagovarjajo transparentno reševanje zadev in vzpostavitev postopkov, ki bodo zaščitili žrtve in preprečili nadaljnja ekscesna dejanja. Poudarili so, da ne na univerzi ne v družbi takšna ravnanja niso dopustna. Pri tem se jim zdi ključna tudi akademska kultura.

V zvezi z naraščanjem duševnih stisk študentov, na kar kažejo študije, jih te ne presenečajo glede na to, da že več kot leto dni študirajo na daljavo. Kot so povedali za STA, pozorno spremljajo problematiko in se zavedajo resnosti problema. Predvsem pa bi okrepili psihosocialno pomoč študentom v okviru univerze, nato še zdravstveni in socialni sistem, ki bi vsem pomagal iz težav.

Glas za rektorja lahko oddajo vsi zaposleni na univerzi in študenti

Rektorja se voli po dvokrožnem in neposrednem sistemu, zanj lahko kandidirajo redni profesorji, ki so na univerzi zaposleni za polni delovni čas. Volitve bodo tokrat izvedli elektronsko z uporabo digitalne identitete univerze. Morebitni drugi krog volitev bo 21. aprila.

Volilno pravico imajo sicer vsi zaposleni na univerzi in študenti, pri čemer imajo njihovi glasovi različno vrednost. Tako imata skupini študentov in strokovnih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci pa prispevajo 60 odstotkov glasov.

Ljubljansko univerzo obiskuje skoraj 41.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button