Pred slovensko energetiko je mnogo izzivov, ključno pa je s širšo razpravo postaviti okvir za njen razvoj. Za pot do razogljičenja je pomemben izstop iz premoga predvidoma v letu 2033, pa tudi razmislek o prihodnji rabi jedrske energije, je bilo slišati na današnji spletni konferenci o izhodiščih za energetski koncept.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je udeležencem konference, ki jo je pripravil Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka v sodelovanju s Konzorcijem za pospešitev zelene transformacije, zagotovil, da se na ministrstvu zavedajo razsežnosti izzivov. Prihodnost energetike pomembno naslavljajo lani sprejeti zakon o učinkoviti rabi energije ter zakona o obnovljivih virih energije in o oskrbi z električno energijo, katerih predloga sta v DZ.
V zaključni fazi je strategija o izstopu iz premoga, kar naj bi se zgodilo v letu 2033. “Sem optimist,” je poudaril minister, za katerega je pri tej odločitvi pomembna širša razprava, da vlada celostno pristopi k temu, saj gre za gospodarsko prestrukturiranje celotne regije.
Za Vrtovca je pomemben tudi razmislek o prihodnji rabi jedrske energije, kar bo razprava tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na julijski seji DZ pričakuje sprejem podnebne strategije do leta 2050, na podlagi katere bo imelo infrastrukturno ministrstvo pravno podlago za izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok jedrske elektrarne.
“To ni odločitev, da gremo delat drugi blok, gre za upravno odločbo, da se začnejo postopki,” je poudaril in pojasnil, da bo končna odločitev sprejeta po potrditvi investicijskega načrta. Vrtovec druge alternative ne vidi.
Aktivnosti za gradnjo odlagališča na Vrbini potekajo, gradi se tudi suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo, kar je ključno za zagotovitev podaljšanja življenjske dobe obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je povedal.
V prihodnje državo čaka novelacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v luči novega evropskega zakonodajnega paketa Fit for 55.
Glede energetskega koncepta je poudaril, da bo moral biti skladen s podnebno strategijo in postaviti vizijo razvoja energetike za 20 let s pogledom za 40 let. Pri tem pa ne bo treba upoštevati le vprašanja zaprtja Termoelektrarne Šoštanj in nadaljevanja jedrske energije, temveč tudi neodvisno zeleno Evropo.
Kot je še poudaril minister, sta priprava in sprejetje koncepta dolgotrajen postopek, po njegovem bi ga bilo najbolje izpeljati z novelacijo energetskega in podnebnega načrta, pred zaključkom paketa Fit for 55 ga najbrž ne bo.
Energetski koncept mora ustrezno nasloviti razvoj distribucijskega omrežja, saj se bo delež obnovljivih virov povečeval, sta na okrogli mizi opozorila tako direktor Elesa Aleksander Mervar kot predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec.
Mervar, ki meni, da bi morala Slovenija pripeljati drugi blok nuklearke do investicijske odločitve, sicer podpira obnovljive vire energije, a je previden. Za prihodnost bo namreč ključen ekonomsko sprejemljiv način pretvorbe, hrambe, distribucije viškov elektrike za čas, ko proizvodnje iz teh virov ni.
Tudi predsednik uprave Elektra Gorenjska Ivan Šmon je opozoril, da vključevanje obnovljivih virov energije na omrežje zahteva številne ukrepe, za vzpostavitev potrebnega ravnotežja pa da bodo potrebna velika vlaganja v omrežje, vsaj 50 odstotkov večja vlaganja, za vseh pet distributerjev je to okoli 30 milijonov evrov letno.
Po oceni vodje direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu Hinka Šolinca imajo sončne elektrarne v Sloveniji dobro možnost za razvoj, trenutne težave priklapljanja teh elektrarn pa da bodo rešili do konca tedna. Delež elektrike iz sonca in vetra bo do leta 2050, ob predpostavki, da bo jedrska energija še vedno v bilanci, okoli 50-odstoten. Medtem študija Mednarodne agencije za energijo (IEA) do leta 2050 predvideva 70 odstotkov elektrike iz sonca in vetra, 20 odstotkov iz ostalih obnovljivih virov, 10 odstotkov pa iz jedrskih.
Na poročilo IEA se je ozrl tudi predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki ravno tako meni, da je treba pripraviti vse za odločitev o drugem bloku nuklearke. Kot je dejal, je IEA jasna: če želimo ustaviti segrevanje ozračja, se mora razviti svet razogljičiti do 2050. Razogljičenje slovenske energetike je po njegovem možno do leta 2040. Ob tem je poudaril še, da slovenska energetika potrebuje krovni dokument za vse razvojne načrte, tudi podjetniške.
Vodja projektov na Umanoteri Andrej Gnezda je medtem pozval, naj v Sloveniji stavimo na tisto, kar je tukaj in zdaj, predvsem izključno sonce. “Če se bomo usmerili na jedrsko energijo, ne bomo razvijali obnovljivih virov energije,” je ocenil.
Državni sekretar Blaž Košorok je Golobov predlog o razvojnem načrtu ocenil kot dobro izhodišče. Po njegovem energetskega koncepta v obliki, kot ga poznamo, ne potrebujemo. To ne sme biti zbirka želja, dokument, ki bo na koncu mrtva črka na papirju, ampak živa stvar, je dejal. Zanj je ključno, da ministrstvo prisluhne gospodarstvu in stroki, nato pa pripravi ustrezen okvir, saj država ne gradi energetskih objektov, ampak je to tržna dejavnost.
Direktorica Agencije za energije Duška Godina se je strinjala s Košorokom, da koncepta v obliki, kot je bil doslej, ne potrebujejo, potrebujejo pa strateški dokument, ki bo dal odgovore za smer razvoja.
