S predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga mora Slovenija do konca leta oddati v Bruselj, so se na petkovi seji seznanili člani sveta KGZS. Kmetijski minister Jože Podgoršek je izpostavil, da se bo trudil za čim bolj usklajen predlog, ki bo upošteval posebnosti slovenskega kmetijstva.
Predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 je ambiciozen, za ukrepe je predvidenih 1,2 milijarde evrov. Kmetijsko ministrstvo ga je 2. julija za mesec in pol dalo v javno obravnavo, v tem času pa organizira tudi več javnih posvetovanj po Sloveniji.
Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so obsežen dokument na 368 straneh obravnavali v petek. Ocenili so, da je v mnogih delih vsebinsko pomanjkljivo pripravljen, pri nekaterih intervencijah pa manjkajo izvedbeni finančni podatki, so sporočili iz KGZS.
“Za obstoj slovenskega kmetijstva je nujno, da je predlog Slovenije usklajen in dobro pripravljen. Evropska sredstva kljub vsemu pomenijo pomemben del prihodka naših kmetij,” je poudaril predsednik zbornice Roman Žveglič. Strokovne službe KGZS bodo podane predloge uskladile in pripravile predlog za obravnavo na naslednji seji sveta zbornice, ki bo sredi avgusta.
Podgoršek je napovedal, da bodo na podlagi rezultatov javnih razprav strateški načrt ustrezno spremenili. “Upam, da ga bomo skupaj z izračuni lahko konec avgusta predstavili na sejmu Agra,” je povedal.
Med drugim predlog prinaša prenos 150 milijonov evrov iz neposrednih plačil iz naslova skupne kmetijske politike na ukrepe programa razvoja podeželja. Posledično to pomeni zmanjšanje višine proizvodno vezanih plačil, plačil shem za podnebje in okolje ter dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, vpliva pa tudi na višino proizvodno vezanega plačila.
Člani sveta so v razpravi izrazili nasprotovanje prenosu sredstev iz neposrednih plačil, ker pa so vsebine programa razvoja podeželja zelo razvojno pomembna, predlagajo, da se sredstva za ta namen zagotovi država.
Izpostavili so tudi, da so investicijska sredstva, namenjena naravovarstvenim vsebinam, nesorazmerno razdeljena in neuravnotežena glede na ostale sektorje in vrste kmetovanja. Prav tako so izrazili nasprotovanje uvedbi vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, ki bi izničil več desetletij razvoja javno dostopne storitve kmetijskega svetovanja v Sloveniji.
Svoje delovanje je na seji predstavil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Poudaril je pomen močne verige preskrbe s hrano v Sloveniji in kot najšibkejši ter najbolj ogrožen člen izpostavil primarne pridelovalce. “V res težkih razmerah, tudi zaradi slabega odkupa, so predvsem rejci mesa ter zelenjave,” je med drugim povedal tudi direktor KGZS Janez Pirc.
